Film / Kar je treba storiti 

zelo za

Šola delavskega boja. V Delavski svetovalnici – ki bi jo bilo treba vpisati v ustavo ( ja, kot pitno vodo) – je vedno gneča, pa ne le zato, ker trije delavski svetovalci, Laura Orel, Goran Zrnić in Goran Lukić, po malem detektivi, po malem odvetniki, po malem aktivisti, po malem šepetalci prevaranim delavcem, po malem tolmači slovenskega delodajalskega podzemlja, vse svoje epsko delo opravljajo v eni sami ne prav veliki pisarni, temveč zato, ker slovenska podjetja, mala in velika, kar tekmujejo, katero bo tuje delavce – predvsem zaposlene v gradbeništvu – bolj nategovalo, zlorabljalo in poniževalo. Plačujejo jih slabše, kot so se dogovorili, ne plačujejo jim prispevkov, za nazaj jih odjavljajo, silijo jih v neplačane nadure, 14-urne delovnike, obvezne sobote, nečloveške delovne pogoje, prikrita delovna razmerja, delo na črno, nočno delo ter podpisovanje morilskih pogodb in aneksov. Podjetja so pri svojem blefu res inventivna in inovativna: ne plačujejo jim malice, izmišljajo si drakonske kazni za zamudo na delo, imajo jih za sužnje. »Saj vidijo, da razpadamo,« pravi delavec, ki dela po 12, 13, 14 ur dnevno. Če bi slovenska podjetja toliko inovativnosti, kot je kaže pri goljufanju delavcev, pokazala pri proizvodnji, bi imelo slovensko gospodarstvo zelo visoko dodano vrednost. Tuji delavci le začudeno, nejeverno strmijo, ko jim Zrnič razlaga, da imajo takšne pravice kot slovenski delavci. »Nimam izbire,« dahne eden izmed njih. Tuji delavci bi vzeli vsako delo, ki bi izgledalo »normalno«, a jih silijo, da sprejemajo abnormalne aranžmaje, v katerih se igrajo s svojim zdravjem in svojim življenjem in v katerih se počutijo kot v ječi. »Zunaj je pa tako lepo,« šepne eden izmed njih. Nikoli ne more ven – ker stalno dela. Slovenija pušča, da vsi ti delavci padajo v roke lopovov, ki se vampirsko izživljajo nad njimi, a to so delavci, ki gradijo Slovenijo in – z vplačevanjem v socialno blagajno – tudi njeno socialno prihodnost. Zato tale briljantni, wisemanski doku, ki je stisnjena pest, fuck-off, dokazni material, učbenik preživetja in umetnina, ne pušča nobenega dvoma, da so Lukićev neumorni aktivizem, borbenost Laure Orel, ki daje nov pomen izrazu »do zadnjega diha«, in Zrnićevi duhoviti, lucidni motivacijski stand-upi mojstrovine delavskega boja. (art)