Film / Padec 2
Fall 2: Deadpoint, 2026 (Michael Spierig & Peter Spierig)
Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2026
zadržan +
Ne geljte dol! V Padcu, srhljivem, lucidnem, konceptualnem B-trilerju preživetja, sta dve prijateljici, ekstremni plezalki, sredi kalifornijske puščave obtičali na opuščenem šeststometrskem radijsko-televizijskem stolpu (za dva Eifflova, a le malce debelejši od droga!), s katerega nista mogli, zdaj, v Padcu 2, pa Jax (Harriet Slater) in Luce (Arsema Thomas) – sestra in prijateljica ene izmed originalnih viralnih mučenic – po nepričakovanem potresnem plazu obtičita na pohodnih klinih v steni tajske gore, odrezani od sveta (ne, nihče ne sliši njunih krikov, njune panike, njune dehidracije, njunih strahov, njunih halucinacij, njune akrofobije), toda film, poln adrenalinskih in zelo kreativnih planov B, v tem minimalizmu in tej omejenosti najde več osupljivih neverjetnosti, nervoznih logističnih eskalacij in razburljivih cliffhangerjev, kot jih najdete v maksimalizmu in brezmejnosti Marvelovih superprodukcij, le od dialogov ne pričakujte preveč, pa ne le zato, ker razkritja na tej vrtoglavi višini in v teh stresnih razmerah lahko delujejo le banalnejše od te višine in teh razmer, temveč tudi zato, ker ljudje na tej višini in v teh razmerah govorijo bolj s pljuči kot možgani in ker tovrstni trilerji preživetja stremijo k imerzivni preprostosti. (kino)
Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2026
zadržan +
Ne geljte dol! V Padcu, srhljivem, lucidnem, konceptualnem B-trilerju preživetja, sta dve prijateljici, ekstremni plezalki, sredi kalifornijske puščave obtičali na opuščenem šeststometrskem radijsko-televizijskem stolpu (za dva Eifflova, a le malce debelejši od droga!), s katerega nista mogli, zdaj, v Padcu 2, pa Jax (Harriet Slater) in Luce (Arsema Thomas) – sestra in prijateljica ene izmed originalnih viralnih mučenic – po nepričakovanem potresnem plazu obtičita na pohodnih klinih v steni tajske gore, odrezani od sveta (ne, nihče ne sliši njunih krikov, njune panike, njune dehidracije, njunih strahov, njunih halucinacij, njune akrofobije), toda film, poln adrenalinskih in zelo kreativnih planov B, v tem minimalizmu in tej omejenosti najde več osupljivih neverjetnosti, nervoznih logističnih eskalacij in razburljivih cliffhangerjev, kot jih najdete v maksimalizmu in brezmejnosti Marvelovih superprodukcij, le od dialogov ne pričakujte preveč, pa ne le zato, ker razkritja na tej vrtoglavi višini in v teh stresnih razmerah lahko delujejo le banalnejše od te višine in teh razmer, temveč tudi zato, ker ljudje na tej višini in v teh razmerah govorijo bolj s pljuči kot možgani in ker tovrstni trilerji preživetja stremijo k imerzivni preprostosti. (kino)