Knjiga / Delphine de Vigan: Otroci so zakon

+ + + +

Totalna razprodaja Knjiga Otroci so zakon mednarodno priznane francoske pisateljice Delphine de Vigan (1966) je samo na zunaj kriminalka. Bolj kot bivanjske prakse in stiske kriminalistke Clare, ki je šla med policiste navkljub staršem in njihovemu protestnemu aktivizmu, bolj kot različni postopki in delo specializiranih ekip pri pridobivanju dokazov – in Clara je procesualistka, torej drži roko nad zapisniki in skladnjo in skrbi, da preiskava pridobi verodostojnost, ki zdrži na sodišču – je v ospredju medijska scena. Natančneje, načini razprodaje zasebnosti in intimnosti, ki omogočajo prodajo artiklov, predvsem pa v mulariji posadijo potrebe, za katere se ji zdi, da jih mora čim prej zadovoljiti, ne glede na vse. In starši – in včasih obiskovalci štacun – smo potem priča histeričnemu in dramatičnemu uprizarjanju otrok, ki jim hipno potešitev potrošniških potreb zavrnejo.

Deklica, ki med skrivanjem na dvorišču izgine in vse bolj kaže, da je ugrabljena, je priljubljena. Slavna, bi rekla njena mati, ki so jo sicer sprejeli v enega od ekshibicionističnih televizijskih šovov, kjer so se v temi ljudje dotikali in delali intimnosti, dokler jih niso soočili pod lučmi. Njo pa so izločili prvo. Vendar je potem našla način, na katerega se je zmagoslavno vrnila: Happy prosti čas, kot se imenuje kanal, namreč vodi ona, je režiserka, scenaristka, producentka, dogovarja se za sponzorske pogodbe, saj se na kanalu bašejo s hamburgerji, sladkarijami in z zavezanimi očmi testirajo paštete. Ima dva popolna igralca, ki ne moreta in ne znata reči ne, svoja otroka. Potem hči izgine in vse se zdi, da bodo ugrabitelji zahtevali velike vsote, ki jih družina dobiva od milijonskih ogledov in propagiranja blagovnih znamk.

Pozornost Delphine de Vigan je bolj kot preiskavi ugrabitve name nje na odzivom vpletenih. Matere, ki se ji zdi, da sanja svoje najdrznejše sanje, in si domišlja, da je spletno izpostavljenima otrokoma, všečkanima čez vse in neprestano, priskrbela dober življenjski start. Preiskovalke Clare, ki mora, da bi dobila vpogled, pregledati gore gradiva s spleta in je pravzaprav zgrožena, kam so ušle stvari. Potem se ukvarja s posledicami, ki jih na odraščajnikih pusti rana medijska izpostavljenost, in spregovori o Trumanovem sindromu, imenovanem po filmu Trumanov šov, ko imajo posamezniki preganjavičen občutek, da jih gledajo in jim vcepljajo lažne spomine, da so ljudje okoli njih nepristni ...

Otroci so zakon je roman o temnih plasteh interneta, ki nam pod navidezno krinko nedolžnosti in deljenja – to je ena najljubših besed, s katero mati opisuje svoje ravnanje in ravnanje otrok, oni vse delijo, šerajo – pokaže, kako je uprizorjena in lažna intima ves čas prisotna in škodljiva. Vendar je zaradi bežanja iz vsakdanje bede in konfliktov ne prepoznamo. Roman to osvetli, učinkovito in poučno.