Teden / Vlada bi z nevladnimi organizacijami obračunala na hrbtih bolnih otrok

Vlada je potrdila predlog zakona, s katerim bi se oblikoval javni sklad, namenjen financiranju naprednega zdravljenja otrok z redkimi boleznimi, kadar so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, obstaja pa strokovno utemeljena možnost zdravljenja, ki še ni vključena v redno financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Čeprav se namen morda zdi plemenit, si je vlada očitno zastavila, da bo z zakonom uresničila napovedi o »zapiranju pipic« nevladnim organizacijam, ki jo je premier Janez Janša izrekel dobra dva meseca pred državnozborskimi volitvami v Mengšu. Predlog pomembno posega v dosedanji sistem financiranja nevladnih organizacij.

Kot glavni vir sredstev za zdravljenje je v njem predviden nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej tisti del dohodnine, ki ga davčni zavezanci niso namenili nobenemu od upravičencev. Ta denar se od leta 2019 steka v sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki ga upravlja pristojno ministrstvo in iz njega prek javnih razpisov financira projekte in programe nevladnih organizacij. Gre za približno 10 do 12 milijonov evrov na leto, iz sklada pa se zdaj financirajo projekti več kot 300 nevladnih organizacij po vsej Sloveniji, med njimi Slovenske filantropije, Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije, pa tudi športne organizacije, gasilska društva in zveze, kulturne ter mladinske organizacije.

V Rdečem križu Slovenije in Slovenski karitas so že izrazili skrb, kaj bi to pomenilo za obseg njihovih dejavnosti v prihodnje. Podobno skrb so izrazili pri Slovenski filantropiji, ki je sicer koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Kot so zapisali, ukinitvi sklada za razvoj nevladnih organizacij nasprotujejo, vendar to še ne pomeni, da nasprotujejo tudi ustanovitvi sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok: »Prav nasprotno, verjamemo, da je nujno zagotoviti sistemsko rešitev tako za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi kot za razvijanje prostovoljstva. Ne nazadnje sta v srčiki obeh empatija in solidarnost, kar se kaže tudi v tem, da so sredstva za zdravljenje redkih bolezni otrok doslej zbirali predvsem – prostovoljci.« V vladnem predlogu se v resnici skriva vulgarno protislovje: oblast bi sistemsko reševala stisko ene posebej ranljive skupine, tako da bi zmanjšala sistemski vir sklada, iz katerega se financirajo tudi organizacije, ki skrbijo za druge ranljive ljudi ter praviloma opravljajo storitve in zagotavljajo podporo prav tam, kjer javni sistem vseh potreb ne zadovolji. Pri tem se je težko znebiti vtisa, da si vlada s takšno rešitvijo prizadeva predvsem obračunati z delom nevladnega sektorja, ki ji je politično že dlje trn v peti.

Če pa vendarle verjamemo v njene plemenite namene, ima za njihovo uresničitev na voljo tudi številne druge proračunske vzvode. Pred kratkim je denimo potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, v katerem je za obrambne izdatke predvidela dodatnih 296 milijonov evrov. Deset do 12 milijonov evrov pomeni približno tri do štiri odstotke tega povečanja.