Teden / Bomo ob letošnjem martinovanju v šolah že lahko točili alkohol?

Po dveh neuspešnih poskusih v prejšnjem mandatu se v SDS nadejajo, da bi v tretje in v novih okoliščinah vendarle lahko sprejeli spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočila prodajo alkoholnih pijač na prireditvah v šolskih prostorih, ko tam ne potekajo pouk ali obšolske dejavnosti. Povod za takšen predlog je že od začetka to, da imajo predvsem majhne občine pogosto težave pri organiziranju prireditev drugod – gasilske veselice ali drugih prireditev, ki bi združile lokalno skupnost, pa menda brez žlahtne kapljice ni. Takšne so pač naše šege in navade.

Polemike na to temo so bile najglasnejše leta 2024 v naselju Leskovec pri Krškem, ko se je tamkajšnje kulturno društvo namenilo pripraviti martinovanje. Na prireditvi naj bi nastopil tudi krajevni župnik, ki bi blagoslovil mošt, vse skupaj pa bi potekalo v prostorih javne šole. Tedaj so se v javnosti pojavili pomisleki, ali je res primerno, da takšna prireditev poteka v šoli. Prvič zaradi alkohola, ker naj bi obiskovalci na prireditvi pokušali vino, pa tudi, ker krovni zakon o šolstvu, ki govori o avtonomiji šolskega prostora, izrecno prepoveduje konfesionalno dejavnost v javnih šolah. Verski obredi v javnih šolah naj bi bili v državi, kjer sta cerkev in država ločeni, ustavno nedopustni. Zaradi polemik, ki so se ob tem vnele, so se v kulturnem društvu odločili, da prireditev odpovejo.

Pri poslancih desnice je bilo takrat mogoče opaziti nenavadne miselne akrobacije in izbruhe jeze. Denimo Aleksander Reberšek, poslanec Nove Slovenije, je rjovel, da »na slovenskih šolah transspolniki predavajo o spremembi spola. Martinovanje, blagoslov vina, slovenska tradicija pa se meče iz šol.« V državnem zboru pa je – ravno sredi mednarodnega tedna otrok alkoholikov – razlagal, da je veliko bolj kot liter cvička po pouku menda nevarna mavrica.

Ovire za sprejetje sprememb zakona naj bi bile zdaj odpravljene, še več, v koaliciji bi spremembe radi sprejeli kar po skrajšanem postopku. Razumljivo, saj je do martinovanja še manj kot mesec in pol. Zdravstvena stroka temu pričakovano nasprotuje. V strokovnem svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje so prepričani, da bi sprememba predvsem mladim sporočala, da je »pitje alkohola povsod, tudi tam, kjer se učijo, preživljajo prosti čas in se športno udejstvujejo, sprejemljivo«. To bi bilo zagotovo slabo sporočilo v že tako »mokri« kulturi, kakršna je slovenska. Vzemimo samo nekaj podatkov: po popitem alkoholu se Slovenci uvrščamo nad evropsko povprečje, zaradi vzrokov, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, vsak dan umreta vsaj dve osebi, večinoma gre za moške, vsaka četrta družina v Sloveniji pa naj bi se spoprijemala s težavo alkoholizma.

Na ministrstvu za zdravje so ob tem precej bolj spravljivi. Kot so zapisali, se sicer zavedajo, da bi moralo biti pri urejanju ponudbe in uživanja alkohola v ospredju varovanje otrok, da pa hkrati razumejo »praktične okoliščine, s katerimi se srečujejo zlasti manjše lokalne skupnosti«, zato menijo, »da je pri uporabi prostorov vzgoje in izobraževanja treba omogočiti tudi določeno mero prilagodljivosti«. Kot so zapisali, ministrstvo načelno podpira rešitev, ki omogoča uporabo oziroma oddajo šolskih prostorov za prireditve v času, ko tam ne poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost, »pri čemer mora biti jasno določeno, da se s tem ne posega v varnost otrok in mladostnikov oziroma v njihovo zaščito pred škodljivimi vplivi alkohola«.

V Leskovcu pri Krškem so zagato precej elegantneje rešili že ob lanskem martinovanju. V prostorih šole je potekala kulturna prireditev, obiskovalci pa so se nato odpravili samo lučaj stran, do trga pred cerkvijo, kjer sta sledila blagoslov vina, ki ga je opravil krajevni župnik, in seveda zdravica. Stvari so kdaj lahko tudi preproste.