Intervju / »Bo vsaka vlada imenovala svoje tožilce in bomo na tožilstvu imeli iste politične tabore kot v politiki?«

Zdi se, kot da vlada in njena koalicijska večina v državnem zboru skoraj vsak teden potrdita kako zakonsko rešitev, ki je vprašljiva z vidika človekovih pravic, ustave in prava Evropske unije. Leto ima 52 tednov, štiriletni mandat pa debelih 200. V takih okoliščinah so možnosti ljudi za dostojen boj z državo omejene. Zato so toliko pomembnejši od politike čim bolj neodvisni nadzorni mehanizmi, med katerimi je gotovo varuh oziroma varuhinja človekovih pravic. Dr. Simona Drenik Bavdek je šestletni mandat varuhinje začela februarja letos in se je zelo hitro znašla na preizkušnji.

V nekem pogledu ste že drugačni od predhodnic in predhodnikov. Pogosto in hitro se odzivate na različne aktualne teme, tudi na poteze oblasti, in javno izrazite kritiko. Se vam zdi, da ste slišani, da s tem dovolj dosežete?

Delo na področju človekovih pravic je vedno tek na dolge proge, izboljšave ne pridejo čez noč. Če opazimo negativne trende, je treba nanje opozarjati in biti pri tem konsistenten in vztrajen. Seveda si včasih v nevladnih organizacijah želijo hitrejših rešitev oziroma hitrih rezultatov, a neredko so ti vidni šele po nekaj letih. Aktualen primer je recimo register redkih nemalignih otroških bolezni; varuh ga je priporočal več let, saj je to podlaga za vse nadaljnje ukrepe na tem področju. Očitni aktualni negativni trend pa je hitro sprejemanje zakonodaje brez presoje vplivov na človekove pravice ter vsebinskega sodelovanja javnosti in stroke. Na to je treba vztrajno opozarjati od primera do primera, ker ti negativni trendi lahko postanejo nekaj povsem sprejemljivega. To ni vezano le na eno vlado, ampak kar na vse v zadnjem času, in to izrazito škodljivo vpliva na spoštovanje pravne države, odnos do človekovih pravic, kjer potem prihaja do regresije, nazadovanja.