Odvzem ustavne pravice

Že od antične Grčije dalje so osnova demokracije volitve. Na volitvah ljudstvo izbira svoje predstavnike, ki potem v imenu ljudstva vodijo državo, občino, oziroma neko inštitucijo. Če je skupini ljudi, ki sicer ustrezajo pogojem, odvzeta pravica do volitev, ne moremo več govoriti o demokraciji. Točno to pa poskuša narediti vlada s predlagano spremembo zakona o lokalnih volitvah.

Pravna mreža za varstvo demokracije je včeraj pripravila novinarsko konferenco glede novele zakona o lokalnih volitvah. Na ustavno sodišče so par minut pred konferenco vložili pobudo za oceno o ustavnosti zakona. Vložili so jo v imenu Christiana Moeja, ki je norveški državljan, v Sloveniji pa živi že več kot 28 let. »V Sloveniji živim že pol življenja. V tem času sem petkrat glasoval na lokalnih volitvah, kar razumem kot svojo meščansko dolžnost in obveznost,« je Moe povedal na tiskovni konferenci.

Ustavno sodišče bi spremembo zakona, ki jo je predlagala stranka Resnica, lahko zaradi raznih členov ustave presodila kot neustavno.

43. člen ustave izrecno zapoveduje: »Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.« Pravna mreža je na podlagi 2. člena ustave zagovarjala, da zakonodajalci samovoljno znižujejo že dosežene ravni pravnega varstva tik pred razpisom lokalnih volitev. To nazorno nakazuje politične cilje te spremembe. 

Sprememba je vprašljiva tudi zaradi načela enakosti pred zakonom. Predlagatelj ni predstavil nobene javne koristi ali analize o škodljivosti trenutne ureditve, kar bi dokazalo potrebo po spremembi zakona. 

Parlamentarna zakonodajalno-pravna služba je že junija opozorila, da je zakon ustavno sporen: »vsebina se nanaša na temeljno politično pravico, ki jo Republika Slovenija zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev«. Prav tako so bili kritični do spreminjanja volilnega sistema tik pred razpisom lokalnih volitev in postavili pod vprašaj ali bodo spremembe že izvedljive v letošnjih lokalnih volitvah. 

Ustavno sodišče je v prvi polovici avgusta že sodilo o predlagani spremembi zakona. Takrat je odločilo, da ne bo zadržalo izvrševanja novele zakona. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je komentiral, da »pet minut pred dvanajsto« niso hoteli motiti volilnega procesa.