V Sloveniji je največ prodajalcev

V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih 997.000 prebivalcev, med njimi 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. Skupno je največ delovno aktivnih delo opravljalo v poklicni skupini prodajalcev. V prekarnih oblikah dela nekaj več kot šest odstotkov delovno aktivnih, je pred svetovnim dnevom dostojnega dela objavil državni statistični urad.

V starostni skupini 20-64 let je bilo delovno aktivnih 78,3 odstotka prebivalcev. Stopnja delovne aktivnosti je bila tako za 2,2 odstotne točke višja od povprečja EU. Med njenimi članicami so imeli najvišjo stopnjo na Nizozemskem (83,4 odstotka) in Malti (83,6 odstotka), najnižjo pa v Romuniji (69,0 odstotka) in Italiji (67,6 odstotka).

Skupno največ delovno aktivnih je delo opravljalo v poklicni skupini prodajalcev ali prodajalk. Lani jih je bilo približno 36.300. Poklic prodajalke je opravljalo največ žensk, medtem ko je bilo največ moških poklicnih voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev.

Delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo narašča. Pred 20 leti je imela tako raven izobrazbe približno petina delovno aktivnih, lani pa več kot tretjina (38 odstotkov).

Stopnja čezmerno kvalificiranih, ki predstavlja delež delovno aktivnih s terciarno izobrazbo, ki delajo v glavnih skupinah poklicev uradniških, storitvenih in prodajnih del ter kmetijskih, obrtnih, industrijskih in preprostih del, za katera se v splošnem zahteva nižja raven izobrazbe, je v Sloveniji znašal 20 odstotkov, kar je za 1,4 odstotne točke manj od povprečja EU. Največji delež čezmerno kvalificiranih so lani sicer izmerili v Španiji (34-odstotni), najmanjšega pa v Luksemburgu (6,8-odstotnega).

Kot so izpostavili statistiki, se na trgu dela poleg standardnih oblik pojavljajo tudi nestandardne. Mednje spadajo prekarna dela, ki jih je lani opravljalo 6,1 odstotka delovno aktivnih. Največja deleža sta zajemala študentsko in agencijsko delo. Med prekarne delavce pa se uvrščajo še samozaposleni, ki nimajo nobenega zaposlenega in delajo pretežno za eno stranko, ter tiste, ki so zaposleni za delovni čas, krajši od polnega, vendar bi si želeli zaposlitve za polni delovni čas.

Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, je za lanski oktober znašala 2519 evrov (za moške 2581 in za ženske 2445 evra), njena mediana pa 2139 evrov, kar pomeni, da mesečna bruto plača polovice zaposlenih ni presegala te vrednosti. Po drugi strani je desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 4142 evrov bruto.

Za Slovenijo je značilna majhna plačna vrzel med spoloma, kar pomeni relativno razliko med povprečno plačo za plačano uro zaposlenih žensk in moških. Pri plačah za lanski oktober je razlika v Sloveniji znašala 3,3 odstotka, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 96,7 odstotka povprečne bruto plače za plačano uro moških.

V večini področij dejavnosti so bile povprečne bruto plače za plačano uro oktobra lani pri moških višje kot pri ženskah. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v rudarstvu (22,5 odstotka), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,2 odstotka) ter zdravstvenem in socialnem varstvu (17,2 odstotka). Negativno plačno vrzel med spoloma, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro pri ženskah višje kot pri moških, pa so statistiki zaznali v treh področjih dejavnosti, in sicer v prevozu in skladiščenju (-11,6 odstotka), oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (-11,0 odstotka) ter gradbeništvu (-8,9 odstotka).

Pričakovana delovna doba je bila lani 37,2 leta (pri moških 38,3 in pri ženskah 36,1 leta). V zadnjih desetih letih se je podaljšala za skoraj tri leta. Najdaljšo so imeli na Nizozemskem (44 let), najkrajšo pa v Romuniji (32,7 leta). Povprečje EU je medtem znašalo 37,5 leta.

Največja razlika med spoloma je bila v Italiji, kjer je bila ta doba pri moških v povprečju za 8,9 leta daljša kot pri ženskah; v Sloveniji je razlika znašala 2,2 leta. Pričakovana delovna doba je bila daljša pri ženskah le v baltiških državah, in sicer v Litvi (1,3 leta), Latviji (0,9 leta) in Estoniji (0,7 leta).