Pred referendumom / Janša manipulira z nami

Pred nami so štirje referendumi. Štiri teme, ki med seboj na prvi pogled nimajo veliko skupnega: socialna pomoč, volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem, RTV-prispevek in parlamentarna preiskava.

Vedno znova me preseneča, kako hitro se konkretno vprašanje spremeni v vprašanje našega preživetja. Dovolj je, da nekdo dobi občutek, da mu nekaj jemljejo, da je ogrožen, da mu nekdo laže ali da nekaj skriva. Do politične mobilizacije ni več daleč. Če poenostavim: krivica → ogroženost → nezaupanje → sum.

Pri socialni pomoči je sprožilec čustev pri državljanih preprost. Seveda ne pri vseh. Pri bolj konservativno usmerjenih in s pomočjo netenja desnih politikov. »Mi delamo in plačujemo, nekdo drug pa dobiva.« Jezi se prilepi občutek nepravičnosti, ko človek svojo lastno prikrajšanost primerja s položajem nekoga drugega. Prejemnik pomoči ni več posameznik s svojo življenjsko zgodbo, zdravstvenimi, družinskimi ali socialnimi okoliščinami. Postane predstavnik skupine, za katero verjame, da živi na naš račun. Da nas izkorišča. Potem ni več treba govoriti o revščini, plačah, stanovanjih, prekarnosti ali učinkovitosti socialne države.

Pri tujcih pa nastopi najprej strah, da bi lahko izgubili nadzor. »Kaj pa, če bodo o naši skupnosti odločali drugi?« Tujec postane potencialna grožnja. Ni več pomembno, koliko časa je v Sloveniji, ali tukaj dela, plačuje davke, vzgaja otroke ali je del lokalne skupnosti. Pomembna postane njegova oznaka - tujec. Vzpostavi se meja med »nami« in »njimi«. In kdo lahko sploh šteje za polnopravnega člana naše skupnosti. Strah pri tem je izjemno učinkovit,

Pri RTV-ju se začnemo spraševati: »Zakaj bi plačeval nekaj, kar mi ni všeč in čemur ne zaupam?«. Ne gre več za vprašanje, kako izboljšati javni servis, ampak zakaj ga sploh financirati. Novinarji postanejo privilegiranci. Kritika programa postane dokaz sistemske pokvarjenosti. Nezadovoljstvo z enim prispevkom postane nezaupanje do celotne ustanove. »Plačujem jih, pa delajo proti meni.« Pri tem ni več bistveno, kaj javni servis je. Bistveno je, da predstavlja »njih«. Levičarje.

Zakaj bi se je bal, če nimaš česa skrivati, pravijo zastopniki novele zakona o parlamentarni preiskavi. Pravica do obrambe kar postane znak krivde in zahteva po pravnem varstvu postane sumljiva. Ampak posameznik potrebuje pravno zaščito, ker je oblast močna.in jo je treba omejevati..

Koliko državljanov še ne vidi, da je Janšev cilj avtoritarna oblast ter poravnava računov za nazaj? Njegova želja po oblasti se namreč prepleta z maščevalnostjo. Institucije, mediji, pravosodje, nadzorni mehanizmi, politični nasprotniki so postali teren političnega spopada. In ker hoče drugo republiko, mora spremeniti pravila, po katerih bi ga omejevali.

Zato se mi zdi politična kampanja, ki uspešno združi osebno frustracijo z obljubo kaznovanja, zelo nevarna. Človeku najprej poveš, da mu je bila storjena krivica. Nato mu pokažeš krivca. Potem mu razložiš, da je krivec nevaren. Na koncu mu ponudiš svojo oblast, ki bo z njim obračunala. In ko enkrat ustvarimo sistem, v katerem je moč države odvisna od tega, kdo je trenutno označen kot lenuh, tujec, lažnivec ali sumljiv, smo ustvarili sistem, ki bo slej ko prej potreboval novega sovražnika.

Zato me ob teh štirih referendumih skrbi, kakšen odnos oblasti bomo normalizirali. Še je čas za premislek. In za 4X proti.