Dva leva / Vlado Miheljak: Razpismenjevanje ljudstva

(Likbez v vzvratni prestavi)

MLADINA, št. 40 ,  9. 10. 2026MLADINA, št. 40, 9. 10. 2026

Razpismenjevanjeljudstva

© Franco Juri

»Burke in nikabi ne spadajo v šole, ne v javne prostore in ne v javne ustanove. Od žensk v Sloveniji nihče ne sme zahtevati, da morajo zakrivati svoje obraze. Tega ne bomo tolerirali. Proti temu se bomo borili. Če bo treba, tako kot v Italiji, z novo ali prenovljeno zakonodajo.«

— Odločni odziv Jerneja Vrtovca na hude obtožbe v aferi Knovs (STA, 3. 10. 2026)

»Reforma bo. Podpirajo jo javnost, učitelji in zaposleni v vzgoji in izobraževanju. … Pedagoškemu establišmentu, ki nosi odgovornost za sedanje stanje, nismo prepustili vodenja reforme.«

— Minister Rončević je po kulturni revoluciji ministrice Fridl Jarc napovedal še šolsko revolucijo (omrežje X, 1. 10. 2026)

»Preden vas blokiram, vam še povem, da tisti, ki ne želijo krvavega, samovšečnega, sebičnega diktatorja – množičnega morilca ceste, niso ustaši. Včlanite se v Glupkokurac stranko, tja sodite.«

— Mojci Škrinjar, ki boleha za sindromom sadnega jogurta, so zaupali koordinacijo strokovnega sveta za šolsko reformo (omrežje X, 25. 9. 2021)

»Prvi problem je, koga v tem strokovnem svetu ni. Tu notri namreč ni niti enega relevantnega strokovnjaka, ki ima reference s področja sistema vzgoje in izobraževanja, s kurikularnega področja, ki bi dajal vsaj videz kompetentnosti temu strokovnemu svetu. Drugi vidik pa kaže, da se tu zelo jasno vidi obljuba o ideološko nevtralni šoli. V tem smislu je sestava dosti pričakovana. Kakšne reference s področja vzgoje in izobraževanja imata na primer Jože Možina in Aleš Primc? Kaj je motiv, da ju imenuješ v strokovni svet?«

— Dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Ko so boljševiki po uspešni revoluciji 1917 in državljanski vojni, ki je sledila, dokončno prevzeli oblast, je bilo po približnih ocenah pismenega le od 20 do manj kot 30 odstotkov prebivalstva. Lenin se je zavedal težave. Če je hotel nekoliko nadomestiti izpad razsvetljenske faze in individualizacije slehernika v ruski ortodoksni tradiciji, je moral najprej opismeniti ruskega človeka. Razsvetljenstvo si je predstavljal kar najbolj dobesedno. Kot žarnico, ki razsvetli človekovo domovanje in omogoči proces opismenjevanja. Kajti »nepismena oseba stoji zunaj politike«. Je vodljiva, neavtonomna, dovzetna za manipulacije. Zato so začeli množično vsesovjetsko akcijo, ki so jo imenovali program Likbez (rusko: ликбез, okrajšava za ликвидация безграмотности – likvidacija nepismenosti). Z voluntaristično kampanjo jim je uspelo še pred začetkom druge svetovne vojne opismeniti več kot 90 odstotkov odraslih prebivalcev! In kakor se je Lenin zavedal pomena opismenjevanja in elektrifikacije, ki ne le poganja industrijo, ampak proizvede tudi simbolno svetlobo, so se reakcionarne sile zavedale pomena mraka in nepismenosti za lažje upravljanje človekove volje. Danes smo spet v vzvratni prestavi. V Sloveniji, ki ima že tako ali tako enega najmanjših obsegov obveznega izobraževanja v EU, vlada skrajšuje obvezno osnovnošolsko izobraževanje na osem let!? To težave bralne in splošne pismenosti gotovo ne bo rešilo. Ne za naprej ne za nazaj. Zloglasna koordinatorka projekta šolske reforme Mojca Škrinjar ima sama hude težave z rabo jezika. Denimo, kleni slovenski kurec napačno poimenuje kot tujerodni kurac. Kakšna izdaja domoljubja!

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: