Žive meje / N'toko: Razčlovečenje

Nemški pisatelj Philipp Ruch nam v novi knjigi Der Ruckfall ponudi nekaj pomembnih zgodovinskih lekcij o vzponu Adolfa Hitlerja. Nacionalsocialistični stranki, ki je bila še leta 1928 obrobna organizacija čudakov in pijancev, je uspelo na volitvah leta 1930 skoraj podeseteriti podporo. Za tem ni stala kaka posebna karizma (vse druge stranke so imele všečnejše voditelje), niti posebno spretna propaganda (nacistični medijski aparat je bil v primerjavi z drugimi takrat še klavrno neučinkovit). Po Ruchovem mnenju je naciste od preostalih konservativnih strank ločevala predvsem ena poteza: njihova velika ljubezen do nasilja. V času krize, ko so drugi obljubljali gospodarske reforme in politično prenovo, je Hitler obljubljal kri. Če kaj, je nacistom uspelo razvneti ljudsko željo po maščevanju, po obračunu z nasprotniki, po surovem kaznovanju drugače mislečih. Nemci, ki so se jim obljube lepše prihodnosti izmikale, so se bili za nekaj časa pripravljeni odpovedati človečnosti in nacisti so temu hrepenenju dali politični izraz.