Teden / Oči, bom moral v vojsko?

V številnih slovenskih domovih je prejšnji teden završalo. Za vik in krik je bilo krivo pismo, naslovljeno na mlade fante oziroma na tiste, ki letos so ali bodo dopolnili 18 let. Pošiljatelj je bilo ministrstvo za obrambo, pismo pa je bilo opremljeno z žigom Slovenske vojske z grbom in geslom »V službi domovine«.

V prvem odstavku pisma piše takole: »Z dopolnjenimi 18 leti so vsi moški državljani Republike Slovenije vpisani v vojaško evidenco.« V naslednjem odstavku je pojasnjeno, kaj pomeni vpis vojaških obveznikov: »To pomeni, da vas bo upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, vodil v evidenci v času trajanja vojaške dolžnosti.« Sledilo je vabilo, naj se 9. oktobra ob 9.00 zglasijo pred Vojašnico Edvarda Peperka. Ali to pomeni, da bodo morali mladi spet v vojsko?

Na kratko, ne. Mladi do Slovenije nimajo nikakršnih obveznosti v smislu služenja vojaškega roka. Že od leta 2003 je ta obveznost opuščena. Vsi, ki so vpisani v vojaško evidenco, so lahko vpoklicani le ob povečani nevarnosti napada na državo.

Takšna pisma so še en poskus premamljanja mladih, da bi vstopili v vojsko. Vojska za ta namen uporablja tudi visoke štipendije, brezplačne poletne tabore in deljenje promocijskega gradiva na športnih dnevih in v šolah. V odgovor na vstop vojske v šole je nastala pobuda Učitelji proti vojni, ki je izdala publikacijo Marš iz šole!. »Šola se iz prostora kritičnega mišljenja in emancipacije vse bolj spreminja v prostor promocije vojaških institucij,« v knjižici opisujejo, kako vidijo težavo.

Vstop v vojsko je mladim predstavljen kot razumen, saj so njene štipendije skoraj dvakrat višje od drugih. Dijak s štipendijo MORS na mesec prejme skoraj 600 evrov. Kadrovske štipendije dijakov zdravstvene srednje šole pa znašajo le 150 evrov. Ne le da se z vstopom vojske v šole normalizira varnostna retorika, ki družbene konflikte, recimo migracije, predstavlja kot varnostno grožnjo. Vojska skuša poleg tega rekrutirati socialno ogrožene, saj jim ponuja materialno varnost.