Intervju / »Mislim, da je prijateljstvo temelj vsake revolucije«

Aktivistka Nika Kovač, po izobrazbi antropologinja, sicer pa direktorica Inštituta 8. marec in mednarodne organizacije D-Hub, ki povezuje civilnodružbene organizacije z vsega sveta, je decembra napovedala umik iz Slovenije. Vseevropska kampanja My Voice, My Choice (Moj glas, moja odločitev) za varen in dostopen splav naj bi bila njena zadnja na domačih tleh. A se je po sili razmer – Slovenija je po zadnjih državnozborskih volitvah dobila najbolj avtoritarno vlado doslej – spet znašla v središču političnega dogajanja kot motor referendumske kampanje proti zakonu o parlamentarni preiskavi oziroma politični policiji. »Ko nekdo tepta vse, kar ti je drago, je tvoja moralna odgovornost, da vstaneš in se boriš,« je prepričana. »Zaslužimo si svet, v katerem gre lahko vsak na dopust, v katerem upokojenci živijo dostojno življenje in kjer je vrtec brezplačen. Zaslužimo si svet s kolektivno solidarnostjo, ki skrbi, da ima vsak enake možnosti. Vse to so stvari, za katere se moramo pod avtoritarno vlado še bolj boriti.«

V nedeljo bomo odločali na štirih referendumih. Kaj njihov nabor pove o slovenski družbi in kaj o sedanji oblasti?

Zakonodajni referendum je treba najprej ločiti od treh posvetovalnih. Pri prvem so se ljudje na pobudo borcev za človekove pravice iz osemdesetih let samoiniciativno organizirali in šli na ulice mest in vasi, da bi oddali svoj podpis. Zbrali so jih več kot 44 tisoč in razpisali referendum. To govori o Sloveniji, v kateri še vedno obstaja občutek, kaj je prav in kaj narobe, o Sloveniji, v kateri si državljani in državljanke ne želijo politikov, ki bi lahko neomejeno izkoriščali svojo moč. Preostale tri referendume pa je oblast sklicala z namenom razdvajati ljudi in preusmerjati pozornost.