Film / Keltska utopija

za

Revolucionarna žalost. Tale razigrano melanholični doku, ki bi ga lahko vrteli na double-billu s Kneecapom, Ircem pusti, da govorijo, kar jim pade na pamet, tako da »streljajo« o angleškem zatiranju in kolonializmu, duhovnikih (je papež duhovnik ali angel?), korupciji (ki poganja državo), politikih (ki jih imajo za kriminalce), Sinéad O’Connor (ne, ne nehajo se zahvaljevati za svoje zlomljeno srce), abortusu (ki so ga Irke opravljale v tujini), življenju nekaj kilometrov od večne državljanske vojne (na Severu), sektaški polarizaciji, ki čaka na generacijo, ki jo bo presegla, monokulturnem kapitalizmu, ki briše nacionalne jezike (učenje irščine je zato upor proti totalitarnosti kapitalizma), in utopični ljudski glasbi, katarzičnem reliktu revolucionarne preteklosti, ki špika in podžiga modernost. Boj traja. Sever je še vedno pod britansko krono. Verjetno ne le zato, ker se še niso odločili, ali naj se Irski priključi ali vrne. Irci sicer svojo postkolonialno srečo zavijajo v neverjetno žalost, a nikar ne podcenjujte revolucionarnega potenciala žalosti.