Nova zloraba referenduma

Koalicijske poslanske skupine predlagajo nove tri posvetovalne referendume: o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Referendumi bi potekali skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, so povedali predstavniki SDS, NSi in Demokratov. Po nedeljskih referendumih, ki nas čakajo 11. oktobra, gre za novo očitno zlorabo, ki jo oblast prelaga v roke državljank in državljanov. 

Kot je na današnji novinarski konferenci koalicije povedal poslanec NSi Janez Žakelj, si brez energentov in hrane ne moremo predstavljati življenja, napovedujejo pa se podražitve. Z nižjim DDV za hrano pričakuje pocenitev v višini štirih odstotkov, kar bi družinam prineslo okoli 100 evrov prihranka na leto, je ocenil Žakelj.

Nižji DDV na hrano sicer vsebuje interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo predmet zakonodajnega referenduma. Pobudniki iz vrst sindikatov in civilne družbe so namreč zbrali več kot potrebnih 40.000 podpisov pod zahtevo za njegov razpis.

Referendum o racionalizaciji javnega sektorja je prvi napovedal prvak SDS Janez Janša, poslanec SDS Zvonko Černač pa je danes ocenil, da bi moralo biti soglasje o tem, da gremo v postopno krčenje birokratskih postopkov in posledično tudi birokratskega aparata, široko. Kot je dejal, je to tudi najpomembnejši izmed predlaganih referendumov, saj govori o "postopnem zmanjševanju nepotrebnih birokratskih postopkov, posledično racionalizaciji javnega sektorja in zapisu določbe v ustavi, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjen bruto domači proizvod". Za slednje bodo sicer potrebovali dvotretjinsko večino, je spomnil.

Državljane je pozval, naj se vprašajo, ali so javne storitve danes boljše, kot so bile pred 35 leti, ko je bilo zaposlenih v javni upravi bistveno manj ljudi. Ob tem je dejal, da je referendum, četudi je posvetovalni, pomemben, ker bo dal jasno usmeritev vladi, da s tem postopkom začne. Končati ga namreč ne bodo mogli čez noč, bržkone tudi ne v enem mandatu.

Tretji referendum pa bo pred volivce postavil vprašanje, ali so za to, da se prepove zakrivanje obraza na javnih krajih. Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je sprva sicer danes dejala, da predlagajo "splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena proti posamezni veri, oblačenju ali skupini, ampak izključno preprečevanju zakrivanja obraza, kadar je zaradi tega identifikacija onemogočena ali bistveno otežena". Hkrati mora zakon določiti razumne in sorazmerne izjeme zaradi zdravja, dela, varnosti, vremena, športa, kulture, tradicije in drugih stvarno utemeljenih razlogov.

Nasprotno je Žakelj dejal, da gre za vprašanje burk. "Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni," je povedal. Po njegovih besedah se že danes občasno srečujemo z zakrivanjem obraza, zato je prav, da pravila določimo vnaprej. "Če ne bomo aktivno postavili meja, se bomo kot narod zavestno postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci," je ocenil. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se priseljenci prilagodijo našim navadam in kulturi. Enako sta v nadaljevanju izjave ponovila tudi Černač in Zavadlav Ušaj.

"Dejstvo je, da velik del ljudi politike ne spremlja zelo aktivno – za kar je seveda kriva tudi politika sama, tudi tista, ki sicer spoštuje vsaj osnovne demokratične norme –, hkrati pomeni, da so ljudje, ker politike ne spremljajo res aktivno, dovzetnejši za populistične predloge in razlage," je v uvodniku aktualne Mladine zapisal Grega Repovž in dodal, da ne gre za očitek – to je namreč treba obravnavati kot naravno ranljivost volilnega telesa, predvsem pa kot ranljivost, ki je ne gre zlorabljati.

"Ranljivost, ki se je mora politika ves čas zavedati in spoštovati. Ne samo da danes politika te ranljivosti ne spoštuje, v velikem delu spektra nima več zadržkov, da ne bi prav ranljivosti še posebno natančno zlorabljala. Res je sicer, da jo je bilo včasih mnogo težje zlorabljati kot danes. In temeljni razlog je bila druga svetovna vojna, ki je dolga desetletja visela nad planetom kot opomin, kako se politika zlorabljenih in od zunaj ustvarjenih čustev konča. Zato je bila vsaka zloraba čustev v politiki avtomatično že sama po sebi alarm – da nekdo igra nedovoljeno igro," je še zapisal urednik Mladine.