Civilna družba ni podaljšek politične stranke

Po zadnjih referendumih je Janez Janša izjavil, da so se »nekatere karte odkrile, nekatere maske pa padle«. Ker se je predsednik največje opozicijske stranke zahvalil sindikalnim centralam, je Janša sklenil, da zdaj vemo, kje so sindikati, in da je bilo njihovo domnevno nepolitično delovanje zgolj blefiranje. Njegova razlaga je jasna: sodelovanje opozicije in sindikatov razkriva njuno politično povezanost. Toda ta sklep ne dokazuje, da civilna družba deluje po naročilu opozicije. Dokazuje le, da se lahko njuna stališča pri posameznem vprašanju ujemajo.

Podobno smo poslušali že leta 2021, ko smo odločali o noveli zakona o vodah. Takrat je Ministrstvo za okolje in prostor pod Janševo vlado trdilo, da se je vprašanje vode zaradi vključitve opozicijskih strank spolitiziralo in da ne gre več za delovanje civilne družbe. Tudi po referendumu je minister Andrej Vizjak govoril o ugrabitvi referenduma in političnih ciljih.

Toda kaj so pokazala dejstva? Pobuda za referendum o vodah ni nastala v pisarnah opozicijskih strank. Gibanje Za pitno vodo je zbralo več kot 50.000 podpisov in sprožilo postopek za referendum. Civilna družba, nevladne organizacije, strokovnjaki in prostovoljci so nato povezali ljudi po vsej Sloveniji. Kampanja je potekala na terenu, od vrat do vrat, pomagali so tudi taksisti, ki so na volišča brezplačno prepeljali približno 800 ljudi. Opozicijske stranke so se kampanji pridružile, vendar niso bile edine, ki so jo ustvarjale.

Na referendumu 11. julija 2021 je proti uveljavitvi novele glasovalo 86,75 odstotka volivcev, ki so oddali veljavno glasovnico. To ni bil rezultat ene politične stranke, temveč odločitev ljudi, ki so se odzvali na vprašanje, pomembno za njihovo okolje in prihodnost.

Prav tu je bistvo. Ljudje se povezujejo zaradi vrednot, skrbi in skupnih ciljev. Pri vodi so jih povezali skrb za naravo, pitno vodo in skupno dobro. Pri drugih referendumskih vprašanjih jih povezujejo drugačna načela, pravice, solidarnost ali nasprotovanje določeni zakonski rešitvi. Sindikati imajo pravico zagovarjati interese delavcev, društva svoje poslanstvo, opozicija pa svoja politična stališča. Ko se njihova stališča prekrivajo, to še ne pomeni, da eden upravlja drugega.

Janšev argument zato ne zdrži. Iz tega, da se je opozicija zahvalila sindikatom, ne sledi, da so sindikati zgolj politični podaljšek opozicije. Iz tega, da civilna družba in opozicija podpirata isti cilj, ne sledi, da je civilna družba izgubila svojo neodvisnost.

Civilna družba ni last oblasti in ni last opozicije. Njena naloga je, da opozarja, organizira, zagovarja interese ljudi in nadzira oblast. Pravica do sodelovanja pri skupnem cilju ne zahteva strankarske izkaznice.

Ne sprejemam razlage, da so z zahvalo sindikatom ali s sodelovanjem civilne družbe in opozicije »padle maske«. V teh primerih se je pokazalo predvsem to, da se ljudje znajo povezati, ko prepoznajo vprašanje, ki se jim zdi pomembno.