Župan iz vrst SDS želi umakniti kip narodnega heroja

»Spomenik Jožetu Kerenčiču mora ostati na svojem prvotnem mestu,« zahteva ormoški mestni svetnik Matej Hebar (Lista GPS - Gradimo prihodnost skupaj). Vodstvo občine Ormož poziva, naj v okviru načrtovane prenove trga nemudoma opusti predvideno prestavitev spomenika in projekt prilagodi tako, da spomenik ostane na sedanji lokaciji. »Prenova ne sme pomeniti odstranitve spomenika, ki že več kot 50 let predstavlja pomemben del zgodovinske identitete Ormoža«.

Župan Ormoža Danijel Vrbnjak, sicer član stranke SDS, je prestavitev kipa Kerenčiča, pisatelja, aktivista Osvobodilne fronte (OF) in narodnega heroja, potrdil nedavno v radijski oddaji. »Ja, res je, Kerenčičev kip se umika, to je bilo tudi dogovorjeno,« je izjavil. Nova lokacija kipa še ni dokončno izbrana, je dodal, možnosti naj bi bilo več.

»Ja, res je, Kerenčičev kip se umika, to je bilo tudi dogovorjeno.«

V Listi GPS so se na te informacije prejšnji teden odzvali s presenečenjem in protestom, saj nameravana prestavitev kipa občanom in občankam ni bila predstavljena transparentno oziroma se o njej niso izrekli, o čemer naj bi pričali tudi številni odzivi nestrinjanja v zadnjem tednu, ko je tema prišla v javnost. Prav tako se jim ne zdi sprejemljiv argument, da bi bilo kip težko vključiti v novo ureditev trga.

Iz občine Ormož so se nato v petek odzvali s pojasnilom in uvodoma zapisali, da občina v okviru projekta »prenove in ozelenitve« Kerenčičevega trga načrtuje ureditev »kakovostnejšega, bolj zelenega in uporabnega mestnega prostora«. Prestavitev kipa so v pojasnilu označili kot zgolj možnost, medtem ko je župan v oddaji na radiu govoril o prestavitvi kot o gotovem dejstvu. »Projektna zasnova sicer vključuje tudi možnost prestavitve spomenika Jožeta Kerenčiča na drugo primerno lokacijo v mestu Ormož, vendar dokončna odločitev o tem še ni bila sprejeta,« so zapisali.

Zakaj v odločitev niso vključeni občani?

A svetnik Liste GPS Hebar opozarja, da prestavitev kipa narodnega heroja Kerenčiča predvideva tudi projektna razpisna dokumentacija občine, vezana na 2,8-milijonsko prenovo trga. »Kerenčičev spomenik se vključno s kamnitim podstavkom previdno demontira in začasno deponira v prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Določitev nove lokacije spomenika se bo reševala z ločenim projektom,« med drugim navaja. Prav tako na tlorisu predvidene končne ureditve spomenik Jožeta Kerenčiča ni prikazan na sedanji lokaciji.

Hebar opozarja tudi na zavajanje občine o vključitvi in obveščenosti občanov in zainteresiranih glede izbranih rešitev. Občina namreč sama priznava, da so izvedli delavnico decembra 2023, torej pred pripravo idejne zasnove prenove trga.

Občina tudi v pojasnilu trdi, da ima soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar pa je zavod v mnenju na več točka izrecno opozoril na spornost idej občine glede prestavitve kipa. »Predlagana prestavitev v depo muzeja bi bila iz zgodovinskega vidika problematična,« so zapisali v mnenju. In: »Premestitev v grajski park ne bi bila primerna«, park ne sme postati »skladišče« za neustrezno umeščanje spomenikov. Ter zaključili, da so po vseh usklajevanjih presodili, da investitor prevzame odgovornost za odločitev premestitve.

»O naši skupni dediščini se ne sme odločati mimo ljudi, temveč v dialogu z njimi, transparentno in odgovorno.«

V Listi GPS so vložili svetniško pobudo za ohranitev spomenika na prvotni lokaciji. »O naši skupni dediščini se ne sme odločati mimo ljudi, temveč v dialogu z njimi, transparentno in odgovorno,« so navedli v pobudi in pozvali druge politične akterje v lokalnem okolju, da se pobudi pridružijo. V 20-članskem občinskem svetu Ormoža so tri liste: svetniški klub gibanja Svobode ima štiri člane, svetniški klub Liste GPS, NSi – krščanski demokrati in SLS štiri člane, skupni svetniški klub SDS, Demokrati in SNS ima enajst članov, en član sveta pa je neodvisen.

Jože Kerenčič se je kot aktivist OF uprl nacističnemu okupatorju in za to plačal z življenjem, 28-letnega so ga Nemci 27. decembra 1941 po aretaciji ustrelili na dvorišču zaporov v Mariboru, skupaj z mlajšim bratom Slavkom, v skupini talcev. Bil je eden prvih žrtev nemškega nasilja med Slovenci na Štajerskem ter najaktivnejši borec za svobodo v Slovenskih goricah, novembra 1953 je bil proglašen za narodnega heroja.

»Spoštovanje kulturne in zgodovinske dediščine ne bi smelo biti vprašanje političnih delitev, temveč nekaj, kar nas povezuje v skupnem prizadevanju za ohranjanje identitete našega kraja,« še opozarja Hebar. Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah, navaja e-baza Obrazi slovenskih pokrajin. Po osnovni šoli je šel na učiteljišče v Maribor in se ključil v napredno mladinsko gibanje, leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in med drugim sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, predvsem o socialni problematiki vasi, izkoriščanih viničarjev in propadajočih kmetih. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni.

Jože Kerenčič se je kot aktivist OF uprl nacističnemu okupatorju in za to plačal z življenjem, 28-letnega so ga Nemci 27. decembra 1941 po aretaciji ustrelili na dvorišču zaporov v Mariboru, skupaj z mlajšim bratom Slavkom, v skupini talcev.

Bil je eden prvih žrtev nemškega nasilja med Slovenci na Štajerskem ter najaktivnejši borec za svobodo v Slovenskih goricah, novembra 1953 je bil proglašen za narodnega heroja. »Kerenčič je bil Kogovčan, ki je dobro poznal težko življenje naših kmetov, viničarjev in bajtarjev. O njihovih stiskah je pisal v študiji Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah in se zavzemal za to, da bi zemlja pripadala tistim, ki jo obdelujejo,« je o njem še zapisal Hebar.

»Spoštovanje kulturne in zgodovinske dediščine ne bi smelo biti vprašanje političnih delitev, temveč nekaj, kar nas povezuje v skupnem prizadevanju za ohranjanje identitete našega kraja.«

Za pojasnila smo prosili župana Ormoža, eno ključnih vprašanj ostaja, kako je sploh možno, da v obnovo trga kip ni vključen. Iz občine sicer zdaj zagotavljajo, da bodo glede kipa izvedli širšo javno razpravo, v kateri bodo lahko svoja stališča predstavili občanke in občani ter zainteresirane organizacije. »Ena izmed možnosti za doseganje širšega družbenega konsenza je tudi razpis referenduma oziroma oblikovanje ustreznega referendumskega vprašanja glede obravnavane tematike,« so zapisali.