Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta ...

Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.

Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra.

Prejemnikom in prejemnicam nagrad in priznanj je danes na novinarski konferenci čestital državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Rok Strašek. V svojem nagovoru je poudaril, da nagrade opozarjajo na pomembno mesto znanosti v družbi in so priznanje ljudem, ki z dolgoletnim raziskovanjem, vztrajnostjo in ustvarjalnim pogumom prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. Slovenska znanost se po njegovih besedah enakovredno kosa z mednarodno, znanje, raziskovanje in inovacije pa morajo imeti pomembno mesto tudi v prihodnje.

Prejemnike in prejemnice nagrad in priznanj je danes razglasila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Maja Ravnikar. Kot je povedala, so letos prejeli 62 vlog z različnih znanstvenih področij, v katerih je bilo predlaganih skupno 72 kandidatov, kar je največ doslej. "Zaradi visoke kakovosti predlogov je bila izbira zahtevna," je dejala. Ob čestitkah nagrajencem je izpostavila tudi prispevek njihovih raziskovalnih skupin, institucij in družin ter pomen jasnega komuniciranja znanstvenih dosežkov.

Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti.

Splichal je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe in k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji, ki jo je povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe, so zapisali v utemeljitvi.

Milena Horvat, ki raziskuje, kako kemijske snovi krožijo v okolju ter po različnih poteh dosežejo človeka, pa se je mednarodno uveljavila predvsem z raziskavami živega srebra ter njegovega kopičenja v hrani in ljudeh. Posebna vrednost njenega dela je v povezovanju celotne poti od tega, kar izmerimo, do tega, kako ukrepamo. Razvijala je metode, s katerimi lahko v okolju in človeku določimo tudi zelo nizke koncentracije škodljivih snovi, in poskrbela, da so meritve med laboratoriji in državami primerljive.

Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema.

Oblikoval je koncepte njihovega vodenja ter razvijal rešitve, zaradi katerih je danes oskrba z električno energijo v Sloveniji zanesljiva, varna in prilagojena potrebam sodobne družbe. Njegove raziskave niso ostale le v akademskem okolju, temveč so bile uporabljene pri razvoju in avtomatizaciji energetskih objektov ter pri načrtovanju in upravljanju električnih omrežij.

Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.

Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.

Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso.

Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.