Dva leva / Vlado Miheljak: Rešitev

»Kot sem dejal že zjutraj, so bili današnji referendumi nekakšen test zdrave pameti. Glede na rezultate, ki sicer še niso dokončni, smo ga v glavnem naredili … Četudi smo vsega vajeni, je človek še vedno nekoliko presenečen, da se lahko z močjo propagande prepriča nekaj sto tisoč ljudi, da je parlamentarna preiskava, ki preiskuje politične funkcionarje, politična policija.«

— Janeza Janšo je spet nekoliko razočarala državljanska samovolja (STA, 12. 10. 2026)

»Po vstaji 17. junija je dal sekretar zveze pisateljev na Stalinovi aleji razdeliti letake, na katerih je pisalo, da je ljudstvo zapravilo zaupanje vlade in da ga bo lahko pridobilo nazaj le s podvojenim delom. Ali ne bi bilo preprosteje, da vlada razpusti ljudstvo in si izvoli drugo?«

— Odziv Bertolta Brechta po vstaji vzhodnoberlinskih delavcev 16. in 17. junija 1953 v pesmi Lösung/Rešitev, poobjavljeni v zbirki Bukovske elegije

»Tukaj gre za strankarske kvote ... Izključevanja tukaj ni. Tudi če bi bil na njegovem mestu Adolf Hitler.«

— Poslanec SDS Franc Breznik o upravičenosti imenovanja (bivšega) poslanca Resnice Mijiča v delegacijo državnega zbora v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (N1, 10. 10. 2026)

»Mislijo, da smo neumni? Ali samo nimajo sramu?«

— Tako se je o rjavosrajčnikih (SA), ki so jih namestili v civilno policijo, vprašal višji inšpektor Böhm v seriji Babylon Berlin (HBO Max, 5. sezona, 5. del)

Potem ko so nacisti utrdili oblast, so leta 1935 univerzalno pravno načelo nullum crimen, nulla poena sine lege (nobenega kaznivega dejanja, in nobene kazni brez zakona) nadomestili s formalizacijo arbitrarnosti, zajeto v zdravem ljudskem občutku oziroma razumu ljudstva (gesundes Volksempfinden). Hitler je takrat v slovitem govoru o novi vlogi sodnikov in sodišč zažugal, da »ljudstvo ni zaradi njih, ampak oni zaradi ljudstva« ter da »pravosodje ne sme razsojati v nasprotju z zdravim ljudskim občutkom«.