Teden / Pomembno sporočilo za vse, ki želijo vladi gledati pod prste

Pred dnevi se je Aleš Primc, prvoborec proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pohvalil, da je sodna bitka za zakon in referendum o njem končana, saj ustavno sodišče pritožbe zoper odločitev vrhovnega sodišča (to ni ugotovilo kršitev in referenduma ni razveljavilo) ni sprejelo v obravnavo. Primc je referendumsko zmago označil za »božji čudež« in se porogal pritožnikom, saj se je za prispevek v referendumski kampanji posebej toplo zahvalil »zdravnikom, zdravniškim organizacijam in verskim skupnostim«.

Zakon je bil namreč na zakonodajnem referendumu razveljavljen, vrhovno sodišče pa ni pritrdilo pritožnikom, ki so zatrjevali, da je šlo pri tem za nezakonito kampanjo zdravniških organizacij in katoliške cerkve. Katoliška cerkev je kampanjo proti zakonu izvajala po cerkvah, zdravniške organizacije po zdravstvenih ustanovah, vse te interesne organizacije pa so to počele, ne da bi se bile prijavile kot organizatorke kampanje.

Pritožniki na čelu z Bogdanom Biščakom so se potem obrnili še na ustavno sodišče. To zadeve ni sprejelo v obravnavo in je pri tem zapisalo, da je po zakonu zelo omejeno pri presoji odločitve vrhovnega sodišča. In da jo lahko presoja le glede splošnih kršitev človekovih pravic in le v mejah, ki jih navedejo pritožniki. Iz odločitve izhaja, da sta bili argumentacija in dokazna vrednost v pritožbi (na vrhovno sodišče) pomanjkljivi. To je dejalo že vrhovno sodišče. Ustavni sodniki med drugim navajajo, kaj vse bi še lahko presojali, a ne morejo, ker pritožniki tega niso niti problematizirali, kaj šele utemeljevali in dokazovali. Na primer nesorazmerno ekonomsko moč zdravniških organizacij in verskih skupnosti v primerjavi z drugimi udeleženci kampanje.

Čeprav je vprašanje, ali bi bila, če bi bila pritožba boljša, odločitev vrhovnega ali ustavnega sodišča drugačna, iz odločb teh dveh sodišč (in še nekaterih drugih) izhaja nauk. Nauk, ki bi ga v civilni družbi (in v opoziciji) morali čim hitreje prepoznati – da je bistvenega pomena dobra argumentacija nepravilnosti in krivic, ki se bodo očitno vrstile kot posledica potez vladajoče koalicije – pa naj si bo to zakonodaja ali pa kaj drugega.

Vlada in koalicija v državnem zboru sta že v prvega pol leta mandata sprejeli več ukrepov, ki so sporni z vidika ustave in z vidika človekovih pravic nasploh. Zelo verjetno se bo to nadaljevalo in najpogosteje uporabljeno in edino pravno sredstvo zoper te poteze, ki preostaja, je presoja ustavnega sodišča. Gotovo jih bo zoper poteze sedanje oblasti vloženih kar nekaj. A ne glede na vsebino ali težo posamezne domnevne kršitve ustave te vloge ne bodo smele biti napisane na hitro, površno ali nepremišljeno, vložene pa bodo morale biti pravilno in pravočasno.

To je pomembno sporočilo in vsi, ki želijo vladi resno gledati pod prste, bi ga morali čim prej ponotranjiti.