Teden / Bo na univerzi prepovedana politična dejavnost?

Vlada je na začetku študijskega leta predlagala upočasnitev rasti javnega financiranja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Vloženi noveli zakonov sta predvideli, da bi se delež BDP za študijsko dejavnost v prihodnjih dveh letih povečal za dobro petino manj, kot določa zakon, za znanstvenoraziskovalno dejavnost pa za tretjino manj. A si je vlada nato premislila, saj ukrepa menda ne bi prinesla dovolj prihrankov za izpolnitev novih proračunskih omejitev za leto 2027. Predloga je zato umaknila, šolsko ministrstvo pa je napovedalo širše spremembe financiranja. Za visoko šolstvo že usklajuje novo uredbo v delovni skupini z rektorji univerz.

Kot so izvedeli v Visokošolskem sindikatu, naj bi ministrstvo med drugim pripravljalo spremembo načina plačevanja dodatnih pedagoških obveznosti. Med predlogi se je znašel tudi ta, da dodatne pedagoške ure ne bi bile več plačane enako kot ure v okviru osnovne delovne obveznosti, temveč po tarifi za delo po avtorskih in podjemnih pogodbah, hkrati pa bi odpravili omejitev obsega dela po teh pogodbah. Višine takšnega plačila ne ureja javni plačni sistem, ampak jo določa vsaka članica univerze glede na svoje finančne zmožnosti. Sprememba bi zato lahko imela »močno divergentne učinke pri posameznih članicah«, kot so zapisali v sindikatu. »Na revnih bi pedagogom občutno znižali plače za enako količino pedagoškega dela. Na bogatih članicah pa bi se prerivali za čim več pedagoških ur, saj bi te lahko bile plačane celo bolje od rednega dela.« Na ministrstvu so obstoj takšnega dokumenta zanikali.

Razprava sicer poteka vzporedno s širšimi vladnimi načrti za omejevanje stroškov dela v javnem sektorju. Proračunski dokumenti kljub dogovorjenemu zvišanju plač za prihodnje leto predvidevajo zmanjšanje mase plač, pri čemer se postavlja vprašanje, ali vlada prihranke načrtuje tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Premier Janez Janša je že septembra napovedal »resno prestrukturiranje« javnega sektorja in postopni prehod približno 50 tisoč javnih uslužbencev v gospodarstvo. Kako bi vlada to dosegla, ni jasno.

V takšnih razmerah zaposleni v visokem šolstvu upravičeno pričakujejo, da bodo vodstva univerz odločno zastopala njihove interese. Zato toliko bolj preseneča, da Univerza v Ljubljani pod vodstvom rektorja Gregorja Majdiča pripravlja nov statut, ki bi sedanjo prepoved delovanja političnih strank na univerzi razširil še na »politično ali drugo agitiranje«. Kaj vse bi pri tem veljalo za »agitiranje«, v predlogu statuta ni opredeljeno. Je pa zagotovo pomenljivo, da se je predlog takšne omejitve pojavil že maja, kot odziv na sindikalno zbiranje podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu. Ker je statut še v postopku usklajevanja, predlogov sprememb na univerzi niso hoteli komentirati.

»Bi morali potemtakem sankcionirati tudi študente, ki so Fakulteto za družbene vede zasedli v znak protesta in zahtevali, naj univerza uvede sankcije proti izraelskim akademskim institucijam?« se sprašuje Gorazd Kovačič, predsednik visokošolskega sindikata. »Ne nazadnje, če bo sedanja oblast stopnjevala finančne in ostale pritiske na univerzo, bo vodstvo univerze kmalu tisto, ki bo moralo pri zaposlenih ’agitirati’, naj se udeležijo političnih aktivnosti. Univerza s tem morda žaga zadnjo vejo, ki ji bo ostala v hudih časih. In seveda tudi tradicijo univerze kot pomembnega kritičnega glasu v družbi in žarišča pomembnih družbenih sprememb.«

Univerza je pred resno preizkušnjo. V Franciji je prav nezadostno financiranje šolstva na ulice pognalo mlade in zaposlene. Bo ljubljanska univerza znala braniti akademsko skupnost? Ali bo raje sodelovala pri utišanju te skupnosti?