Kakšni naj bi bili fantje in kakšna dekleta

"Vse to je še vedno prisotno, čeprav v manjši, oziroma vsaj z moje perspektive, pervertirani obliki. Pogosto srečujem starše, ki so še precej mladi in so bili sami že vzgajani na liberalen način, pa se mi zdi, da v družbi še vedno – ali pa ponovno – obstajajo stereotipi o tem, kakšni morajo biti fantje: predvsem močni in trdni, ne smejo jokati in vedno morajo narediti, kar se od njih pričakuje. Ta pričakovanja so zagotovo še vedno prisotna, samo mogoče v malo drugačni obliki. Ljudje s temi stališči ne pridejo takoj na dan, ampak dlje ko se pogovarjaš z njimi, bolj pronicajo na površje. Ker so ljudje pod vtisom javnega diskurza, skušajo vsaj v prvih srečanjih prikriti svoje iskreno mnenje, biti malo bolj mehki, se prikazati v lepši luči."

"Nekje pod površjem v družbi še vedno obstajajo stereotipi o delitvi vlog, prepričanja o tem, kakšni naj bi bili fantje in kakšna dekleta. To se tudi ne bo kmalu spremenilo: prej smo par tisoč let živeli na en način in šele v zadnjih desetih, petnajstih letih so se začele dogajati prve spremembe. To je preprosto še premalo časa za velike premike. Zdi se mi, da nas je celo zadel nekakšen bumerang: statistični podatki kažejo, da so mladi fantje na volitvah vedno dlje na konservativni strani premice. Zdi se neverjetno, da imajo v sodobnem času taka stališča; v resnici se vračajo k stališčem niti ne svojih staršev, ampak kar starih staršev."

(Režiser Darko Štante, ki se je podpisal pod filma Posledice in Izgubljeni sin, o družbi, v kateri smo fante vzgajali z občutkom, da ne smejo jokati; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)