Teden / Utišana predsednica

Ni presenečenje, da odnos med predsednikom vlade in predsednico republike ni najboljši. Nataša Pirc Musar je bila do Janeza Janše pogosto kritična že pred prihodom na predsedniški položaj, tudi on ji ni bil ravno naklonjen, decembra 2024 pa je, takrat še prvak opozicije, ob predsedničinem govoru v državnem zboru zapisal, da ni njegova predsednica. Po Janševi vrnitvi na oblast so se napetosti pokazale tudi pri izbiri govorcev na državnih proslavah. Junija je bilo sprva rečeno, da naj bi ob dnevu državnosti govorila le predsednica, a so v premierovem kabinetu vztrajali, da nastopi tudi Janša. Zapleti pri izbiri govorca so spet nastali med pripravami na državno proslavo ob dnevu suverenosti: zbrane naj bi nagovorila oba, a nato so iz premierovega kabineta zaprosili, da bi govoril le Janša.

Natančnega pravila, kdo naj bo slavnostni govornik ob dnevu suverenosti, resda ni. Državno proslavo ob tem prazniku pripravijo vsakih pet let. Leta 2016 je bil slavnostni govornik takratni premier Miro Cerar, leta 2021 pa takratni obrambni minister Matej Tonin. Izbira govorca je, podobno kot pri drugih državnih proslavah, stvar dogovora državnega vrha. Če dogovora ni, o govorcu glasuje koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.

Če gre verjeti odgovoru službe za odnose z javnostmi kabineta predsednika vlade, sta se predsednica in premier strinjala, da bo govornik na letošnji državni proslavi Janša. »V zvezi s tem ni neusklajenih odločitev med obema kabinetoma,« so zapisali. Nekoliko drugačno razlago so ponudili v uradu predsednice republike. Kot je pojasnil Nejc Šporin, naj bi bil prvotni ustni dogovor predvideval oba govorca, kasneje pa so v uradu prejeli »ustno prošnjo, da bi bil edini slavnostni govornik predsednik vlade«. Predsednica se je odločila prošnji ugoditi.

Če tega ne bi bila storila, bi o govorcu odločal koordinacijski odbor pod vodstvom Jelka Kacina, ki ga je vlada po nastopu mandata popolnila s svojimi kadri. V predsedničinem uradu so glede na njegovo sestavo presodili, da ugovor ne bi imel smisla, saj bi bil najverjetneje preglasovan.

»Razumemo nekatere pomisleke, ki so se pojavili v javnosti, da takšne odločitve prispevajo k zmanjševanju reprezentativne vloge predsednice republike,« je dodal Šporin. »Žal pa predsednica nima na voljo pravnih ali drugih učinkovitih vzvodov, s katerimi bi lahko preprečila tovrstne odločitve.« Proslave v Kopru se bo kljub temu udeležila. »Državne proslave namreč niso namenjene posameznim političnim predstavnikom, temveč počastitvi naše države, njene zgodovine in vseh ljudi, ki so prispevali k njeni samostojnosti in suverenosti. Prav spoštovanje do države in njenih ljudi mora biti pred morebitnimi nesoglasji med političnimi institucijami.«

Proslave pa se, kot kaže zdaj, ne bodo udeležili v Zvezi združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB, saj nanjo niso povabili praporščakov ZZB.