Plošča / Fontaines D. C.: Dopamine Chamber

+ + +

Od surovega postpunka, s katerim si je Fontaines D. C. ustvaril ime, je ostalo bore malo, pravzaprav je prisoten le še v duhu. Zasedba je zdaj trdno zasidrana v pompoznem zvoku indie rocka, ki krmari med nostalgičnim synthpopom, baladnim poprockom in tradicijo britpopa, kar še zdaleč ni presenečenje, saj je teren za slogovni zasuk, ki je bil podkrepljen tudi z radikalno stilsko preobrazbo članov, pripravila že prejšnja plošča Romance. Ker je ta zasedbo katapultirala v mainstream, kjer si je suvereno izborila naziv največjega irskega glasbenega izvoza po U2, je povsem logično, da se je v novoodkriti zvok še dodatno poglobila. A Dopamine Chamber (kljub peščici zares presunljivih vrhuncev, denimo uverture Six Shot Morning, bangerja Demolition in kolaboracije z Rosalío) daje vtis, da bend pri spogledovanju s stadionsko grandioznostjo deloma izgublja identiteto.