Parlamentarna preiskava o Black Cube

Državni zbor (DZ) je odredil parlamentarno preiskavo, ki so jo v Resnici, SDS ter NSi, SLS in Fokus zahtevali, da bi raziskali sum politične zlorabe Sove in policije v povezavi z zadevo Black Cube, pri čemer bi preiskovali posredovanje informacij o zadevi javnosti. V opoziciji po drugi strani izpostavljajo vprašanje tujega vplivanja in naročnika.

Skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem je parlamentarno preiskavo zahtevala zaradi suma, da so bile obveščevalno-varnostne ter preiskovalne zmogljivosti države, zlasti Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) in policija, "uporabljene, zlorabljene ali politično instrumentalizirane za ustvarjanje, širjenje ali potrjevanje informacij, ki so imele ali bi lahko imele vpliv na politični proces in volitve v Sloveniji".

V zvezi z afero Black Cube, ki je močno zaznamovala sklepni del kampanje pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, je sicer vložena še opozicijska zahteva za parlamentarno preiskavo, ki je na dnevnem redu petkovega nadaljevanja parlamentarnega zasedanja. S to preiskavo pa bi ugotavljali, kdo je naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, med drugim iz politike in odvetništva. Prav tako želijo ugotavljati, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na izid volitev.

Andrej Poglajen (SDS) je na današnji seji ugotavljal, da je Slovenija edina evropska država, "kjer se, ko v javnost pridejo eklatantni dokazi korupcije, ne sprašujemo, kako bomo obračunali s to korupcijo, vprašamo se, kdo je to posnel". Po besedah Žana Mahniča (SDS) pa se bo glede na to, kar so doslej slišali na Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), pokazalo, da SDS s tem ni imela nič. Ne le, da ni nobenega dokaza, da bi posnetke naročila SDS, ampak tudi ne, da je snemal Black Cube, je dodal.

Menil je, da gre za "slovenski Watergate", ko je predvsem takrat vladajoča stranka Gibanje Svoboda "z instrumentalizacijo, zlorabo in absolutnim nadzorom policije preko Damjana Petriča in Darka Muženiča, Sove preko Joška Kadivnika, ter v koordinaciji Vojka Volka in Roberta Goloba te službe zlorabljala za to, da bi vplivala na volitve". Verjame pa, da bo preiskovalna komisija ugotovila tudi, ali sta bili Sova in policija zlorabljeni za "obračun" s predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem. Kar je o njem prihajalo v javnost v času volilne kampanje, po Mahničevem prepričanju "drugje kot iz Sove ali policije ni moglo priti".

Po besedah Stevanovića (Resnica) se je treba vprašati, kaj je bil namen javnega predstavljanja informacij Sove tik pred volitvami. "Ne trdimo, da so bile informacije predstavljene samo z namenom političnega obračunavanja, ampak tako se dozdeva," je dejal. Javnost ima po njegovih besedah pravico vedeti, če je ogrožena varnost države ali če obstaja sum nedovoljenega vplivanja na volitve, toda to še ne pomeni, da je treba javno razkriti vse operativne ugotovitve ali jih predstavljati na način, ki lahko vpliva na politično razpravo.

V poslanski skupini NSi, SLS, Fokus po besedah Janeza Žaklja menijo, da mora parlamentarna preiskava odgovoriti na vprašanje, ali je prišlo do nedopustnega tujega vplivanja, kdo ga je naročil ali financiral. Prav tako mora odgovorili, ali so slovenski obveščevalno-varnostni organi ravnali zakonito in nepristransko ter ali je kdo iz izvršilne ali zakonodajne veje oblasti poskušal vplivati na njihovo delo, ugotovitve ali javno predstavitev informacij.

"Če ne moreš preprečiti ene preiskovalne komisije, poskušaš pač prevzeti nadzor na njeno vsebino tako, da pač ustanoviš še eno," pa je ugotavljala Andreja Rajbenšu (Svoboda). Ob tem pa je menila, da se nekateri v koaliciji bojijo, da bi med preiskavo prišle na dan informacije, kdo se je pred volitvami povezoval z agencijo Black Cube, kaj je bilo dogovorjeno "in ali je kdo zaradi lastnih političnih interesov ogrozil slovensko suverenost".

"Namesto, da bi preiskovali brutalno vmešavanje izraelskih agentov v slovenske volitve, raje preiskujete tiste, ki so to umazanijo odkrili," je dejala Nataša Sukič (Levica). "To ni parlamentarna preiskava, to je politična dimna zavesa, poskus ustrahovanja naših obveščevalno varnostnih organov in popolna amnestija za tiste, ki so za ohranitev oblasti pripravljeni prodati nacionalno suverenost," je bila kritična do danes odrejene preiskave.

Medtem ko poslanska skupina Demokrati ni predstavila stališča, so v SD izpostavili vprašanje smiselnosti in učinkovitosti ustanavljanja dveh preiskovalnih komisij, katerih predmeta preiskave se v pomembnem delu vsebinsko prekriva.

O odreditvi preiskave s skrajšanim imenom "parlamentarna preiskava o domnevni politični instrumentalizaciji in zlorabi obveščevalno varnostnih ter preiskovalnih zmogljivosti države ter vplivanju na volitve" poslanci niso odločali, pač pa se šteje, da je odrejena s tem, ko je o njej opravljena razprava.