Prihodnost Srbije / »Edinstven primer v povojni Evropi«

Prepričljiva zmaga Študentske liste na volitvah v Srbiji je prelomnica za državo, a novo oblast čakajo zahtevne naloge. Nekdanji politik Žarko Korać je za STA izpostavil razgradnjo sistema, ki ga je Aleksandar Vučić gradil 14 let, politolog Dušan Spasojević pa ideološko raznolikost študentskega gibanja, ki bi lahko povzročila notranje delitve.

Za dolgoletnega srbskega politika in političnega analitika Žarka Koraća prepričljiva zmaga študentov ni presenečenje. Presenetilo pa ga je, da je nekdanji predsednik države Vučić, ki je bil nosilec liste, zbrane okoli Srbske napredne stranke (SNS), tako hitro priznal poraz.

Kot je povedal, so ga v zmago študentov dokončno prepričale dolge vrste pred volišči v tujini, tudi v Ljubljani. "Tako množična udeležba kaže na ogromno motivacijo. Ljudje običajno niso tako motivirani, ko želijo ohraniti oblast, temveč ko jo želijo zamenjati," je poudaril.

"Tako množična udeležba kaže na ogromno motivacijo. Ljudje običajno niso tako motivirani, ko želijo ohraniti oblast, temveč ko jo želijo zamenjat."

Podobno je za STA ocenila Slađana Komatina, raziskovalka srbskega Centra za svobodne volitve in demokracijo (CeSID). Po njenih besedah je študentom v zadnjih dveh letih uspelo nezadovoljstvo državljanov in energijo množičnih protestov pretvoriti v široko volilno podporo. Kot enega ključnih dejavnikov zmage je izpostavila skoraj 70-odstotno volilno udeležbo, najvišjo po letu 2008.

Korać meni, da je k hitremu Vučićevemu priznanju poraza prispevala predvsem velika razlika v številu glasov. "Takšne razlike ni mogoče ukrasti," je dejal.

Obseg zmage Študentske liste je presenetil tudi profesorja na beograjski fakulteti za politične vede in političnega analitika Dušana Spasojevića, saj so javnomnenjske raziskave napovedovale precej bolj negotov boj. Vučićevo priznanje poraza pa ga ni presenetilo. Ocenil je, da si nekdanji predsednik ob tako prepričljivem izidu ni mogel privoščiti mednarodne izolacije ali sankcij.

Po Koraćevih besedah bodo študenti z okoli 140 mandati v 250-članskem parlamentu imeli razmeroma udoben položaj za sestavo vlade. Veliko težje bo izbrati ustrezne ministre in prevzeti vodenje države, saj se kandidati Študentske liste doslej niso ukvarjali s politiko. "To je po mojem mnenju edinstven primer v povojni Evropi," je dejal.

"To je po mojem mnenju edinstven primer v povojni Evropi."

Največji izziv nove oblasti bo po njegovi oceni razgradnja sistema, ki ga je Vučić vzpostavljal zadnjih 14 letih. "Blokiral je demokracijo in uničil institucije, ki jih je napolnil z lojalnimi kadri," je bil kritičen ter kot posebej pomembno izpostavil izbiro notranjega ministra in spremembe v policiji. Ob tem je opozoril pred nevarnostjo, da bi nova oblast zgolj prevzela kadre, ki so doslej služili Vučićevemu sistemu.

Kot enega od možnih kandidatov za predsednika vlade je Korać omenil nekdanjega guvernerja Narodne banke Srbije, ekonomista Dejana Šoškića, ki ga vidi kot odličnega poznavalca gospodarstva. Spasojević pa je opozoril, da je notranje odločanje Študentske liste večinoma skrito pred javnostjo, zato je o prihodnjih ministrih in premierju še prezgodaj govoriti.

Komatina je izpostavila, da so imele volitve značaj referenduma o dosedanji oblasti. Največje poraženke takšnega odločanja so bile tradicionalne opozicijske stranke, ki niso presegle volilnega praga. Tudi stranke narodnih manjšin so osvojile manj mandatov kot doslej.

Spasojević je opozoril, da Študentska lista združuje tako levico kot desnico, zato se zastavlja vprašanje, kaj jo bo po prevzemu oblasti držalo skupaj. Pričakuje, da bodo študente sprva povezovali skupni cilji, predvsem ponovna vzpostavitev demokracije, krepitev institucij, vladavina prava, avtonomija univerz in svoboda medijev. Ob občutljivejših političnih vprašanjih pa se utegnejo pojaviti notranje delitve.

Glede prihodnosti SNS je ocenil, da stranka v opoziciji ne bo imela veliko moči, saj je bila zgrajena predvsem kot stranka oblasti, osredotočena na Vučića. Pričakuje, da bo začela izgubljati podporo, v prihodnjih mesecih in letih pa bodo po njegovem mnenju nastajale nove stranke in se uveljavljali novi politični obrazi. Korać je opozoril tudi na neuspeh socialistov Ivice Dačića, ki bi po njegovi oceni lahko pomenil začetek njihovega postopnega izginjanja s političnega prizorišča.

Korać in Spasojević se nekoliko razhajata glede napovedi o prihodnji zunanji politiki Srbije. Korać pričakuje precej bolj proevropsko usmeritev, čeprav opozarja, da je za konkretne napovedi še prezgodaj. "Ne vemo niti, kdo bo zunanji minister, niti kakšna bo zunanja politika," je dejal.

Izpostavil je negativen odziv Rusije, ki je zmago študentov po njegovih besedah označila za barvno revolucijo. Ocenil je, da je Moskva nezadovoljna zaradi izgube Vučića, ki ji je bil naklonjen, njen odziv pa kaže, da od nove oblasti ne pričakuje nadaljevanja dosedanje politike.

Spremembe pričakuje tudi v odnosih s Kitajsko. Opozoril je na obsežna kitajska posojila in pogodbe, sklenjene brez javnih razpisov, katerih pregled je napovedala Študentska lista. Prepričan je, da bi pregled lahko razkril korupcijske nepravilnosti, zato dvomi, da bodo odnosi s Pekingom ostali tako tesni.

"Edina alternativa je pravzaprav Evropa," je še ocenil Korać, ki pričakuje tudi boljše odnose Srbije s sosednjimi državami, predvsem Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

Spasojević je previdnejši. Opozoril je, da je Študentska lista pred volitvami sporočila, da ne namerava uvesti sankcij proti Rusiji in da Kosovo še naprej obravnava kot sestavni del Srbije. Posebno pozornost namenja tudi položaju Srbov v regiji. Nejasno je tudi njeno stališče do članstva Srbije v EU.

Prav vprašanja Kosova, evropskega povezovanja in odnosov z Rusijo bi zato po njegovi oceni lahko postala prva resna preizkušnja enotnosti študentskega gibanja.

Srbijo do konca leta čakajo še predsedniške volitve. Korać meni, da je Študentska lista po prepričljivi parlamentarni zmagi v ugodnem položaju. "Moje izkušnje iz več kot 30 let politike kažejo, da ena zmaga običajno vodi k drugi," je dejal.