Parlamentarne volitve / Kdo bo slavil v Izraelu?

V Izraelu so se danes odprla volišča za prve parlamentarne volitve v državi po napadu islamističnega gibanja Hamas 7. oktobra 2023. Javnomnenjske ankete napovedujejo tesno tekmo med dvema blokoma, zbranima okoli premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega glavnega izzivalca Gadija Eisenkota.

Volišča za okoli 7,3 milijona volilnih upravičencev so se odprla ob 6. uri, večina se jih bo zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Volilne pravice pa nimajo vsi prebivalci pod nadzorom Izraela. Palestinci, ki živijo na območju pod izraelsko okupacijo, denimo ne morejo glasovati.

Izrael ima približno 10 milijonov državljanov, od katerih je okoli 21 odstotkov Palestincev, ki živijo znotraj Izraela, a pod nadzorom Izraela živi še več kot 5,5 milijona Palestincev na okupiranih ozemljih, ki jim Izrael volilne pravice ne priznava, čeprav odločilno ureja oziroma omejuje njihovo življenje.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah ne more glasovati niti okoli 350.000 Palestincev, ki živijo v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu, čeprav si je Izrael ta del Jeruzalema po zasedbi v vojni leta 1967 priključil, sicer nezakonito, in ga ima za del svojega ozemlja. Izrael je Palestincem v Vzhodnem Jeruzalemu dodelil status stalnih prebivalcev, ni jim pa dodelil državljanstva.

Na drugi strani pa na izraelskih parlamentarnih volitvah lahko glasujejo izraelski prebivalci nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, v katerih jih živi že več kot 750.000. Na razliko v pravicah ljudi, ki vsi živijo pod nadzorom Izraela, je pred tokratnimi volitvami opozorila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International.

Kaj napovedujejo ankete?

Sodeč po anketah se obeta tesen boj med blokoma Netanjahuja in njegove stranke Likud ter nekdanjega poveljnika vojske Eisenkota in njegove stranke Jašar, pri čemer naj si nobeden od njiju ne bi zagotovil večine v 120-članskem parlamentu.

Izidi vzporednih volitev bodo znani kmalu po zaprtju volišč, medtem ko bodo uradni objavljeni predvidoma 4. novembra. Predsednik države Jicak Hercog se bo nato posvetoval s strankami in za mandatarja izbral tistega kandidata, za katerega bo menil, da ima največje možnosti za sestavo vlade.

Koalicijska pogajanja bi lahko trajala tudi več tednov. Po prejšnjih volitvah novembra 2022 je namreč Netanjahu potreboval 58 dni, da je sestavil vlado.

Ne glede na izid volitev v izraelski politiki po mnenju analitikov ne bo prišlo do drastičnih sprememb. Vodilna kandidata, Netanjahu in Eisenkot namreč zavračata neodvisnost Palestine in podpirata izraelsko naseljevanje na zasedenem Zahodnem bregu. Razlika bi bila torej predvsem v tem, na kakšen način in kako agresivno bi Izrael zasledoval svoje cilje.