Hrvaški »ne« hidroelektrarni Mokrice

Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod je slovenski vladi poslalo pismo, v katerem je projekt ocenilo kot nesprejemljiv

Monika Weiss
27. 10. 2026

Tako bi izgledala HE Mokrice, ki bi posegala v Naturo 2000, ob sotočju Save in Krke.

Tako bi izgledala HE Mokrice, ki bi posegala v Naturo 2000, ob sotočju Save in Krke.
© HESS / www.he-ss.si

»Slovenska vlada namerava zgraditi sporno hidroelektrarno Mokrice na reki Savi kljub resnim vplivom na Hrvaško v spodnjem toku reke,« so danes opozorile okoljske organizacije iz sosednje Hrvaške. Sklicujejo se na teden dni staro napoved ministrica za okolje Polone Rifelj iz stranke SDS, da bo vlada ta četrtek, 29. oktobra, »preučila in sprejela« sklep, s katerim bo hidroelektrarni Mokrice priznala status »prevladujočega javnega interesa«.

Hidroelektrarna Mokrice zaradi škodljivih vplivov na naravo ne more dobiti gradbenega dovoljenja po običajni poti, zato je Janševa vlada že v prejšnjem mandatu sprejela sklep, da bo zanjo uveljavljala izjemo, ki jo v skladu s pravili EU dopušča zakon o ohranjanju narave. Gre za postopek prevlade ene javne koristi nad drugo, povedano enostavno: v primeru hidroelektrarne Mokrice vlada trdi, da bo tam proizvedena elektrika nujna in tako pomembna, da lahko »povozi« drugo javno korist, to je javno korist ohranjanja narave. Ta vladna odločitev je na sodišču že večkrat padla, spodbijalo jo je Društvo za preučevanje rib, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave. Eno od pomembnih dejstev je, da bi Mokrice po uradnih ocenah proizvedle le približno odstotek elektrike, ki se letno porabi v Sloveniji (povprečna letna proizvodnja je ocenjena na 131 GWh), za tako proizvodnjo pa seveda obstajajo manj škodljive alternative.

Julija je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod poslalo pismo slovenski vladi, v katerem je projekt ocenilo kot nesprejemljiv. Ministrstvo je poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku od načrtovanega jezu.

»Najnovejša napoved ministrice Rifelj sledi tretjemu postopku presoje vplivov na okolje, v okviru katerega je v začetku tega leta na Hrvaškem potekalo čezmejno posvetovanje. Julija je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod poslalo pismo slovenski vladi, v katerem je projekt ocenilo kot nesprejemljiv. Ministrstvo je poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku od načrtovanega jezu,« opozarjajo v današnjem sporočilu naravovarstvene organizacije.

Mokrice bi bila peta v verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi.

Mokrice bi bila peta v verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi.
© HESS / www.he-ss.si

Mokrice bi bil zadnji v nizu jezov na reki Savi, le 7,6 km od hrvaške meje. Obstoječi jezovi so že zmanjšali pretok vode proti Hrvaški, s čimer so med drugim znižali raven podtalnice v bližini Zagreba.« To je doslej nekoliko ublažila reka Krka, ki se v Savo izliva pod najnižjim jezom, Brežice. A Mokrice bi dodal jez pod sotočjem Krke s Savo, s čimer bi preprečil prost pretok vode iz Krke proti Hrvaški in še dodatno poglobil rečno strugo Save,« opozarjajo in dodajajo: »Izjava ministrice Rifelj kaže, da se Slovenija kljub škodljivim vplivom in nasprotovanju Hrvaške namerava vseeno lotiti projekta.«

V družbi HESS so teden nazaj ob Hidroelektrarni Brežice slovesno odprli dve novi sončni elektrarni, ki dopolnjujeta prvo veliko sončno elektrarno ob HE Brežice, ki je začela obratovati že pred tremi leti. Na odprtju je bila tudi ministrica SDS Polona Rifelj, ki sicer ne verjame oziroma razume podnebnih sprememb. Na vprašanje: Ali vi verjamete v znanstveno dejstvo, da so fosilna goriva tista, ki povzročajo podnebne spremembe. In kakšne ukrepe nameravate predlagati za blaženje. Je odgovorila: Ali je pomembno, v kaj jaz verjamem kot ministrica? Izključno poslušam stroko. Znanost. Verjamem v dva spola, ne 16. To pravi znanost.

V družbi HESS so teden nazaj ob Hidroelektrarni Brežice slovesno odprli dve novi sončni elektrarni, ki dopolnjujeta prvo veliko sončno elektrarno ob HE Brežice, ki je začela obratovati že pred tremi leti. Na odprtju je bila tudi ministrica SDS Polona Rifelj, ki sicer ne verjame oziroma razume podnebnih sprememb. Na vprašanje, aliverjame v znanstveno dejstvo, da so fosilna goriva tista, ki povzročajo podnebne spremembe, je odgovorila sledeče: "Ali je pomembno, v kaj jaz verjamem kot ministrica? Izključno poslušam stroko. Znanost. Verjamem v dva spola, ne 16. To pravi znanost."
© HESS / www.he-ss.si

Tibor Mikuška iz Hrvaškega društva za varstvo ptic in narave je dodal, da je društvo s še dvema okoljskima organizacijama, Bankwatch in Biom v začetku tega leta slovenski strani predložili pripombe, v katerih so izpostavili velike pomanjkljivosti v okoljskih ocenah projekta hidroelektrarne Mokrice. »Med drugim so manjkale ocene vplivov na naravo in vodo, ki jih zahtevata Direktiva o habitatih in Okvirna direktiva o vodah.«

Brežice

Brežice
© HESS / www.he-ss.si

Branka Španiček iz CEE Bankwatch, to je mednarodna mreža nevladnih organizacij iz srednje in vzhodne Evrope, pa opozarja, da izvedena ocena vplivov na okolje trdi, da Mokrice ne bi imele negativnih vplivov na Hrvaško, da bi pomagale ublažiti nihanja vodostaja: »To ni verodostojno, saj bi novi jez preprečil sedanji pozitivni vpliv reke Krke pod Brežicami. Glede na to, kako nizka je bila raven reke Save to poletje, pričakujemo nadaljnja tveganja za reko in oskrbo Zagreba z vodo, če bo izgrajen projekt Mokrice.« Dodala je še, da se mora hrvaška vlada »odločno zavzeti za zaščito reke Save in preprečiti izvedbo tega projekta.«

»Glede na to, kako nizka je bila raven reke Save to poletje, pričakujemo nadaljnja tveganja za reko in oskrbo Zagreba z vodo, če bo izgrajen projekt Mokrice.«

Branka Španiček, CEE Bankwatch 

Za projekt hidroelektrarne Mokrice si je na vrsto načinov – tudi z uzakonitvijo omejitev za nevladne organizacije - prizadeval Andrej Vizjak, okoljski minister v prejšnji Janševi vladi. Vizjak od 31. avgusta vodi državno energetsko družbo Gen energija, pod katero projekt prek podjetja HESS – Hidroelektrarne na Spodnji Savi sodi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: