Velika izguba / »Triglavski ledenik je izginil«

Triglavski ledenik, ki je nekoč prekrival več deset hektarjev površja pod najvišjim slovenskim vrhom, je po letošnjem izjemno vročem poletju dokončno izginil. Fotografije, posnete oktobra, potrjujejo, da je skopnel tudi zadnji ostanek njegove osrednje ledene mase. Kot poroča britanski časnik The Guardian, je Slovenija s tem izgubila pomemben naravni pojav, ki je desetletja služil kot pokazatelj podnebnih sprememb.

V članku, ki ga je objavil Guardianov evropski dopisnik za okoljske teme Ajit Niranjan, je navedeno, da se je površina Triglavskega ledenika med letoma 1983 in 2003 zmanjšala za kar 93 odstotkov. Čeprav so raziskovalci že pred dvema desetletjema pričakovali njegovo skorajšnje izginotje, se je ledena masa obdržala dlje od napovedi.

Površina Triglavskega ledenika se je med letoma 1983 in 2003 zmanjšala za kar 93 odstotkov. Čeprav so raziskovalci že pred dvema desetletjema pričakovali njegovo skorajšnje izginotje, se je ledena masa obdržala dlje od napovedi.

V zadnjih petih letih, med katerimi so bila tudi tri najtoplejša leta v zgodovini evropskih meritev, je ledenik razpadel na nekaj med seboj ločenih ostankov ledu. Ob koncu letošnjega poletja je zadnji ostanek osrednjega dela meril le še nekaj metrov. Oktobrski posnetki pobočja, nastali pred sneženjem in po njem, so potrdili, da je izginil tudi ta.

Led je izginjal hitro

Direktor Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Matija Zorn je za Guardian poudaril, da ima Triglav osrednje mesto v slovenski narodni identiteti, izginotje ledenika pa pomeni tudi izgubo dragocenega vira podatkov za spremljanje podnebnih sprememb.

Kot je pojasnil, je sicer vsako leto pričakoval zmanjšanje ledene površine, vendar ga je vedno znova presenetilo, kako hitro je led izginjal.

Leta 2002 so raziskovalci za geokemične analize odvzeli ledeno jedro na mestu, kjer je bil led debel približno pet metrov. Že naslednje leto je Zorn na istem mestu stal na skalni podlagi.

Izginotje ledenika pomeni tudi izgubo dragocenega vira podatkov za spremljanje podnebnih sprememb.

Triglavski ledenik je sredi 19. stoletja po zgodovinskih fotografijah in dokumentih obsegal približno 40 hektarjev. Ob začetku sistematičnih meritev leta 1946 je njegova površina znašala še okoli 14 hektarjev, v začetku tega stoletja pa se je skrčila na manj kot hektar.

Izginotje ledenika je del širšega procesa hitrega krčenja ledenikov v Alpah, ki ga pospešujejo vse višje temperature zaradi izpustov toplogrednih plinov. Intenzivni vročinski valovi so v številnih alpskih območjih razkrili obsežne skalnate površine, ki so bile še pred desetletji prekrite z ledom.

Najtoplejše poletje od začetka meritev

Po podatkih švicarskih glaciologov je Švica samo v zadnjih petih letih izgubila skoraj petino svojega ledeniškega ledu. Leta 2026 se je prostornina tamkajšnjih ledenikov zmanjšala za dodatnih 5,5 odstotka.

Guardian ob tem navaja, da je zahodna Evropa letos doživela najtoplejše poletje od začetka meritev. Po ocenah je bilo z vročino povezanih najmanj 50.000 smrti, ekstremne temperature pa so povzročile tudi škodo v kmetijstvu in motnje pri delovanju elektrarn. Znanstveniki posledice za ekosisteme še ocenjujejo.

Triglavski ledenik je sredi 19. stoletja po zgodovinskih fotografijah in dokumentih obsegal približno 40 hektarjev. Ob začetku sistematičnih meritev leta 1946 je njegova površina znašala še okoli 14 hektarjev, v začetku tega stoletja pa se je skrčila na manj kot hektar.

Kljub izginotju Triglavskega ledenika led na območju Triglava ni povsem izginil. Raziskovalci so ga odkrili tudi v podzemnih jamah, katerih brezna so postala dostopna zaradi umikanja ledenika.

Narava se spreminja pred našimi očmi

V Sloveniji se ohranja še manjši ledenik pod Skuto, ki se prav tako krči in tanjša. Zaradi bolj senčne lege raziskovalci pričakujejo, da bi se tamkajšnji preostali led lahko ohranil še nekaj let.

Glaciolog in gorski vodnik Miha Pavšek je za Guardian opozoril, da se narava spreminja pred našimi očmi, vendar ljudje teh sprememb še vedno ne jemljejo dovolj resno.

»Narava se spreminja pred našimi očmi, vendar ljudje teh sprememb še vedno ne jemljejo dovolj resno. Obstajajo stvari, za katere smo ljudje mislili, da so večne. Ledeniki očitno niso.« 

Pavšek, ki hrani fotografijo svojih staršev na Triglavskem ledeniku iz leta 1957, je ob njegovem izginotju izrazil tudi osebno prizadetost. Kot je dejal, z ledenikom izginja tudi del njega samega.

»Obstajajo stvari, za katere smo ljudje mislili, da so večne. Ledeniki očitno niso,« je sklenil.