»Spregovorite brez strahu pred povračilnimi ukrepi«

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so pripravili priročnik za uveljavljanje zaščite prijaviteljev v praksi. Kot poudarjajo, morajo prijavitelji vedeti, da lahko spregovorijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi. V treh letih od uveljavitve zakona o zaščiti prijaviteljev so na komisiji izdali 53 potrdil o upravičenosti do zaščite.

Prijavitelji so ključni pri razkrivanju informacij iz delovnega okolja o korupciji ter drugih nezakonitih in neetičnih ravnanjih. A ker so njihova ravnanja še vedno prevečkrat napačno razumljena in so zato deležni povračilnih ukrepov, potrebujejo podporo in zaščito. Ta mora biti zagotovljena v celotni verigi, od zaupnika v delovnem okolju do sodišča, so v današnjem sporočilu izpostavili na KPK.

Kot opozarjajo, je nujno, da mehanizmi, vzpostavljeni pred tremi leti v zakonu o zaščiti prijaviteljev, zaživijo v popolnosti, začenši z dobro delujočimi notranjimi prijavnimi potmi za prijavo kršitev, ki so obvezne za okoli 3000 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju. Prav zaupniki za zaščito prijaviteljev bi namreč morali predstavljati prvo varno točko z informacijami za prijavitelja, so opozorili.

"Formalizmi niso dovolj, zaposleni morajo vedeti, da lahko spregovorijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi ter da bo njihova prijava obravnavana resno in da bodo ugotovljenim nepravilnostim sledili ustrezni ukrepi," je na strokovnem dogodku, ki ga je komisija pripravila ob predstavitvi priročnika, povedal namestnik predsednice komisije Aleš Kocjan.

"Formalizmi niso dovolj, zaposleni morajo vedeti, da lahko spregovorijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi ter da bo njihova prijava obravnavana resno in da bodo ugotovljenim nepravilnostim sledili ustrezni ukrepi."

Kot je tudi izpostavil, prijaviteljev nikakor ne bi smeli razumeti kot nekoga, ki škoduje organizaciji, temveč kot nekoga, ki ji pomaga prepoznati in odpraviti njene pomanjkljivosti. Prav zato je tudi določeno, da prijavitelji, ki razkrijejo informacije o kršitvah pravil skladno z zakonom o zaščiti prijaviteljev ter ne navajajo oziroma razkrivajo neresničnih informacij, ne kršijo nobene omejitve in ne nosijo nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, so zapisali na komisiji.

Zoper prijavitelja so prepovedani vsakršni povračilni ukrepi, tudi poudarjajo na KPK. Spomnili so, da lahko upravitelj za uveljavljanje zaščitnih ukrepov, med katerimi so sodno varstvo, brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za brezposelnost in psihološka podpora, od KPK zahteva izdajo potrdila o upravičenosti do zaščite po zakonu. Od februarja 2023, ko je začel veljati zakon o zaščiti prijaviteljev, so na komisiji izdala 53 takšnih potrdil, njihovo število pa narašča iz leta v leto, so dodali.

Če subjekt nima notranje poti za prijavo, če ne omogoča učinkovite obravnave ali če obstaja tveganje povračilnih ukrepov, pa lahko prijavitelj kršitev prijavi tudi neposredno pristojnemu organu za zunanjo prijavo. Teh organov je 24, med njimi komisija, različni inšpektorati in javne agencije, Finančna uprava, informacijski pooblaščenec, Državna revizijska komisija, Slovenski državni holding in drugi, so navedli na komisiji.

"Zakonski okvir je zgolj začetna točka, v praksi pa je zaščita prijaviteljev lahko učinkovita le ob skupnem delovanju vseh deležnikov, ki pri izvajanju ukrepov iz svojih pristojnosti razumejo poseben položaj prijaviteljev, v katerem so se znašli zaradi podane prijave," je navedel višji svetnik za pravna vprašanja, zadolžen za področje zaščite prijaviteljev Gregor Pirjevec.