Od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu

Nasina vesoljska sonda Voyager 1 bo dosegla nov zgodovinski mejnik

Mladina / STA
17. 11. 2026

Voyager 1

Voyager 1
© NASA / Flickr

Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. Ameriška vesoljska agencija ob tej priložnosti danes vabi k simboličnemu praznovanju s svetlobnimi signali.

V okviru pobude Shine Bright for Voyager's Light-Day Nasa ljudi po vsem svetu vabi, naj po sončnem zahodu proti nebu usmerijo svetlobo svojih telefonov ali svetilk ter v Morsejevi abecedi oddajo signal VGR, ki predstavlja oznako misije Voyager. S tem želijo ustvariti simbolični val zlate svetlobe, ki bi obkrožil Zemljo in počastil skoraj pol stoletja dolgo potovanje sonde, so zapisali.

Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in 11 dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju.

Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur.

Razsežnost vesolja in vzdržljivost plovila

Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi.

Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun.

Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami.

Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke, delujeta pa dva od prvotnih desetih instrumentov. Energijo pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde.

Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov.

Zlato plošča pozdravov z Zemlje

Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 naj bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035.

Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij.

Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala.

JvcQti5hfTg

6bZb9ffI8Ng

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: