»Slovenska družba se vse bolj radikalizira«

O boju proti sovraštvu ob stoletnici Slovenskega Pena

Mladina / STA
18. 11. 2026

Shod tujih delavcev proti krčenju delavskih pravic tujcev in njihovih družin, 16. september, Ljubljana

V Sloveniji je vse več nestrpnosti proti Neslovencem. Na fotografiji shod tujih delavcev proti krčenju delavskih pravic tujcev in njihovih družin (16. september, Ljubljana).
© Željko Stevanić

Predsednica Slovenskega Pena Vesna Mikolič je na slavnostni akademiji ob stoletnici Slovenskega Pena izpostavila moč besede, pomen svobodne besede, svobodnega izražanja in miru ter boja proti sovraštvu. Slednje ni usoda, je izbira, zato se mu je moč upreti, je poudarila v nagovoru.

Kot je še dodala, mora biti odgovor na sovraštvo pogum za ljubezen, odgovor na nasilje solidarnost, na laž resnica ter na vojno prizadevanje za mir. Slovenskemu Penu je za naslednjih sto let zaželela, da bo še naprej izbiral pogum, ljubezen, solidarnost, resnico in mir.

"Danes, ko se slovenska in širša svetovna družba vse bolj radikalizirata, ko je javni prostor prežet z nestrpnostjo in sovražnostjo, ko se odnosi zaostrujejo do skrajnosti, je treba stvari poimenovati s pravim imenom, da torej moramo znati prepoznati sovraštvo in mu jasno postaviti meje, še posebej takrat, ko se skriva za navidezno manipulativno mirno držo," je v nagovoru še posvarila Mikolič. Po njenih besedah živimo v času, ko se sovraštvo znova razrašča.

"Danes, ko se slovenska in širša svetovna družba vse bolj radikalizirata, ko je javni prostor prežet z nestrpnostjo in sovražnostjo, ko se odnosi zaostrujejo do skrajnosti, je treba stvari poimenovati s pravim imenom, da torej moramo znati prepoznati sovraštvo in mu jasno postaviti meje, še posebej takrat, ko se skriva za navidezno manipulativno mirno držo."

Vesna Mikolič, predsednica Slovenskega Pena

"Sovraštvo se ne začne z vojno, vojna je pogosto njegov najstrašnejši rezultat. Sovraštvo prihaja skozi vsakdanjo komunikacijo, skozi družbena omrežja, kjer lahko ena sama sovražna misel v nekaj trenutkih doseže milijone ljudi. Skozi javni govor, v katerem postaja nesprejemljivo normalno," je še dodala. Odgovornost pisateljev, pesnikov, prevajalcev, novinarjev in intelektualcev ter vseh, ki jim je beseda glavno orodje, in vseh, ki verjamejo v moč besede, pa je danes po njenih besedah morda še večja, kot se zdi.

"Naša naloga ni, da se z vsem strinjamo, nasprotno, literatura in svobodna misel živita iz razlike, dvoma, kritike in nestrinjanja, toda naša naloga je, da branimo prostor, v katerem se lahko razlikujemo, ne da bi se sovražili, da nasprotujemo idejam, ne da bi uničevali ljudi, da ohranjamo jezik, v katerem je mogoče polemizirati, ne da bi poniževali, ter da ohranjamo upanje, da je tak jezik mogoč." je še dodala Mikolič.

Stoletnica Slovenskega Pena po njenih besedah pomeni tudi sto let vztrajanja pri svobodi misli in izražanja, kar se morda zdi samoumevno, dokler ni ogroženo, ter pri človekovem dostojanstvu. Je tudi praznovanje stoletja odločitev, "da spregovorimo, ko bi bilo lažje molčati, da branimo besedo, ko jo drugi hočejo utišati, da stojimo ob preganjanjih, tudi ko je to nevarno in ko so drugi od njih odvrnili pogled, in da vztrajamo tudi, ko se zdi, da svet bolj posluša bobnenje orožja kot lasten razum", je še povedala predsednica Slovenskega Pena Mikolič in se tudi zavzela za stalno vero v mir in svobodo.

"Naša naloga ni, da se z vsem strinjamo, nasprotno, literatura in svobodna misel živita iz razlike, dvoma, kritike in nestrinjanja, toda naša naloga je, da branimo prostor, v katerem se lahko razlikujemo, ne da bi se sovražili, da nasprotujemo idejam, ne da bi uničevali ljudi, da ohranjamo jezik, v katerem je mogoče polemizirati, ne da bi poniževali, ter da ohranjamo upanje, da je tak jezik mogoč."

Vesna Mikolič

Organizacije, kot je Pen, so po njenih besedah tudi sinonim za besedo, ki se ne ustavi pred politično močjo, in hkrati za solidarnost, ki presega meje.

Slovenski center Pen so ustanovili leta 1926, le pet let za mednarodnim gibanjem. Kmalu je postal osrednje stičišče, ki je povezovalo slovenske književnike in književnice, ne glede na to, kje so živeli.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: