Teden / Muci brezdomki

Kaj se bo zgodilo z mačkama, ki bivata v okolici Biotehniške fakultete?

Klea Nan
MLADINA, št. 46, 20. 11. 2026

Dopis katedre za zoologijo z zahtevo, da se nemudoma nehajo hraniti mačke, živeče v okolici fakultete.

Dopis katedre za zoologijo z zahtevo, da se nemudoma nehajo hraniti mačke, živeče v okolici fakultete.

Avgusta letos je Katedra za zoologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani študentom, zaposlenim in drugim mimoidočim sporočila, naj nehajo hraniti mačke v okolici fakultete in naj čim prej poskrbijo za njihovo preselitev. To je storila s kratkim sporočilom, ki ga je prilepila na eno od mačjih bivališč. Ker je bilo sporočilo neposredno in rahlo dramatično, je hitro zakrožilo po spletu in tam doživelo nekaj negativnih odzivov. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na katedri, ki je sporočilo o preselitvi prilepil na mačjo hišico, je povedal, da je prejel precej napadalnih, skoraj grozečih sporočil in klicev. Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Ob strugi Glinščice, ki teče tudi mimo prostorov oddelka za biologijo, v majhnih improviziranih bivališčih živita dve mački, Beti in Meri. Hišici je zgradil naključni mimoidoči, ki je mački našel in od takrat zanju tudi skrbi. Pridružili so se mu še drugi, ki hodijo mimo, pa tudi kakšen študent s fakultete. Muci naj bi bili sterilizirani, redno hranjeni, veterinarsko oskrbovani. Zdaj jima grozi »deložacija«.

Na katedri že dlje opozarjajo, da je treba mački preseliti. Prostoživeče mačke so namreč invazivna vrsta in so velika grožnja lokalni biotski pestrosti. Poziv k preselitvi mačk je prišel v času, ko so se na katedri odločili v okolici fakultete v okviru študijskih dejavnosti postaviti več krmilnic za ogroženo vrsto vrabca. Kot pravi Kostanjšek, bi bilo postavljanje krmilnic kontraproduktivno, če na istem območju živi plenilec te ptice. Prostoživečih mačk sicer ne moremo preprosto primerjati z drugimi plenilci, kot so nekatere ujede. Te so na tem območju avtohtone, njihovo plenjenje pa je del naravnega uravnavanja populacij. Mačke so drugačne, kljub rednemu hranjenju ohranijo lovski nagon in plenijo, četudi so site. »Pri skrbi za posamezno vrsto,« opozarja zoolog, »moramo upoštevati tudi njene vplive na naravno okolje.«

Če mačkam na enem mestu zagotovimo bivališče in redno hranjenje, se lahko tam naseli še več mačk. Po Kostanjškovih besedah je to območje že zdaj obremenjeno, z več mačkami pa bi se pritisk na okolje še povečal. »V urbanem okolju imajo zelene površine, kot je tudi območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, še posebno vrednost, saj delujejo kot zatočišča in povezave med sicer razdrobljenimi naravnimi habitati,« dodaja.

Kakšna je potem rešitev? Hranjenje prostoživečih mačk je neodgovorno, četudi je dobronamerno. Pri skrbi zanje je treba upoštevati, ali je okolje primerno. Prostoživeče mačke tako ne morejo živeti na mestnih ulicah, v parkih ali okoliških gozdovih. Zavetišča za male živali sicer pokajo po šivih, a imajo ključno vlogo. Zapuščenim mačkam iščejo nov dom, hkrati pa s sterilizacijo in kastracijo prostoživečih mačk preprečujejo rast populacije.

Za Beti in Meri naj bi bili že našli nov dom. Je pa v Sloveniji vseeno še vedno preveč prostoživečih in zavrženih mačk. Samo v Ljubljani naj bi jih bilo kar deset tisoč.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: