Tiha diplomacija ni glasen izgovor za politično nedoslednost
Od ministra pričakujem jasne odgovore, zakaj je Slovenija blokirala skupno evropsko izjavo. Kdo je sprejel to odločitev in kaj konkretnega je država s tem pridobila.
Minister Tone Kajzer se pri zagovarjanju svoje odločitve sklicuje na tiho diplomacijo, dialog in pragmatično zunanjepolitično delovanje. Toda diplomacija ni sama sebi namen in tudi dialog ne more biti izgovor za molk takrat, ko bi morala država jasno in nedvoumno zagovarjati mednarodno pravo.
Slovenija je priznala Palestino, se zavzela za rešitev dveh držav in večkrat poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava. Zato je povsem legitimno vprašanje, zakaj je prav Slovenija preprečila skupno izjavo Evropske unije, ki bi obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu.
Minister pravi, da politične izjave niso pomembnejše od konkretnih rezultatov. Toda potem naj pove, kakšne konkretne rezultate je Slovenija dosegla s svojo odločitvijo. Kaj smo pridobili? Kaj se je spremenilo? Ali je Izrael zaradi slovenske zadržanosti pokazal več pripravljenosti spoštovati mednarodno pravo? Ali je bilo zaradi tega manj nasilja, manj širjenja naselbin in manj trpljenja palestinskega prebivalstva? Javnost ima pravico zahtevati dokaze o teh rezultatih.
Še bolj problematično je ministrovo razumevanje odgovornosti.
Zunanja politika ni zasebna domena zunanjega ministra. Minister ne more samostojno odločati o pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih brez ustrezne odgovornosti do parlamenta in javnosti. Kajzer pravi, da diplomacija ni ulični aktivizem. Seveda ni. Toda tudi zagovarjanje človekovih pravic in spoštovanja mednarodnega prava ni aktivizem, temveč temeljna dolžnost države, ki se razglaša za demokratično in pravno.
Sporno je, če zaradi ohranjanja dialoga z Izraelom postanemo zadržani pri javnem zagovarjanju načel, ki naj bi bila temelj naše zunanje politike. Slovenija ne potrebuje diplomacije, ki meri svojo uspešnost po tem, s kom je ohranila dobre odnose, ampak diplomacijo, ki zna svoja načela zagovarjati tudi takrat, ko to ni politično ali gospodarsko udobno.
Tiha diplomacija je lahko učinkovito orodje. Ne sme pa postati tiha odpoved načelom. Mednarodni ugled države ne gradi samo z diplomatskimi stiki, temveč predvsem z verodostojnostjo. In verodostojnost se začne pri doslednosti med tem, kar država govori, in tem, kar dejansko počne.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.