»Za Slovenijo je lahko to zelo problematično«

Kaj za Slovenijo pomeni odločitev EU, da zavrne zaključni dogovor na podnebni konferenci Združenih narodov (ZN) 

Mladina / STA
22. 11. 2026

Jonas Sonnenschein  je dejal, je Slovenija država, ki je močno izpostavljena posledicam podnebnih sprememb.

Jonas Sonnenschein opozarja, da je Slovenija država, ki je močno izpostavljena posledicam podnebnih sprememb.
© Luka Dakskobler

Čeprav je odločitev EU, da zavrne zaključni dogovor na podnebni konferenci ZN v Antalyi (COP 31), pravilna, pa je lahko to za Slovenijo kot zelo majhno državo, ki je močno izpostavljena posledicam podnebnih sprememb, zelo problematično, opozarja Jonas Sonnenschein iz nevladne okoljske organizacije Umanotera.

"Razočaranja nad končnimi izidi podnebnih konferenc trajajo že leta, zato so bila tudi pričakovanja za letos nizka," je v pogovoru za STA ocenil Sonnenschein.

Kljub temu pa je bil nad izidom malenkost presenečen. Čeprav med načrti COP 31 ni bilo sprejetja kakšnega novega prelomnega sporazuma, pa po njegovih besedah "zgleda, da je trenutno preveč že to, da bi našli vsaj skupni jezik".

V tej luči se mu zdi poteza EU, da je zavrnila potrditev zaključnega dogovora, pravilna. "Je pa to za Slovenijo kot zelo majhno državo, ki je močno izpostavljena posledicam podnebnih sprememb, zelo problematično. Mi namreč potrebujemo mednarodni proces, da vse države skupaj znižajo emisije do te mere, da je to za nas manj nevarno," je opozoril okoljski ekonomist, sicer tudi član podnebnega sveta, ki deluje kot znanstveno posvetovalno telo pri oblikovanju podnebnih politik na ministrstvu za okolje in prostor.

Kot je dejal, je Slovenija država, ki je močno izpostavljena posledicam podnebnih sprememb. Ob tem je spomnil tudi na najnovejšo analizo Evropske agencije za okolje (EEA), ki je pokazala, da je Slovenija članica EU z največjo škodo tako na prebivalca kot na kvadratni kilometer zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov v Evropi. V obdobju 1980-2025 so namreč v EEA za Slovenijo naračunali nekaj nad 19,2 milijarde evrov skupne škode, kar znese okoli 9500 evrov na prebivalca.

Na vprašanje, kaj izkupiček na letošnji podnebni konferenci COP 31 pomeni za nadaljevanje podnebnih pogajanj pod okriljem ZN, pa je spomnil, da tudi nekateri majhni rezultati s preteklih podnebnih konferenc štejejo. Kot primer tega je navedel, da čeprav so sredstva za podnebne ukrepe revnejšim državam nezadostna, pa jih brez podnebnih vrhov "sploh ne bi bilo".

Ob tem je spomnil tudi na pogovore v okviru skupine nekaterih držav o konkretnem prehodu od fosilnih goriv, ki tečejo vzporedno s procesom podnebnih pogajanj pod okriljem ZN. Ti so se začeli že na lanski podnebni konferenci v Belemu ter nadaljevali letos na posebni konferenci v Kolumbiji. "Mogoče se bo zdaj ta proces nadaljeval," je pristavil.

Na drugi strani pa je opozoril tudi na novo nastajajoče koalicije držav, ki delajo povsem v drugo smer. Kot primer je navedel v četrtek sprejeto izjavo voditeljev ZDA, Rusije in Kitajske Donalda Trumpa, Vladimirja Putina in Xi Jinpinga po srečanju v kitajskem Shenzhenu, del katere je tudi zaveza k povečanju proizvodnje fosilnih goriv. "To kaže v smer, da bodo nekatere države v prihodnje še bolj oportunistične," je poudaril.

Upanje v boljšo prihodnost v boju s podnebnimi spremembami na drugi strani vidi v hitrem tehnološkem razvoju na področju zelene energije. V luči tega je izrazil tudi podporo predlogu turškega predsedstva konference, ki je v zaključni dokument umestilo cilj povečanja deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni s trenutnih 23 na 35 odstotkov do leta 2035. "To bi bilo zelo pozitivno, ker to so predvsem obnovljivi viri energije," je izpostavil.

Kritičen pa je do tega, da je predsedstvo konference v dokument vključilo tudi poziv k uporabi tehnologij za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika. "Zame je to izgovor, da se na področju fosilnih goriv nič ne spremeni. Zato tudi ni slučaj, da to tehnologijo ves čas promovira država, kot je Savdska Arabija. Že 20 let, odkar se sam ukvarjam s podnebno tematiko, se v te tehnologije vlaga veliko upanja, vendar do sedaj še nismo videli, da bi te bile ali ekonomične ali masovno uporabljene," je bil jasen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Povezani članki

Intervju

Jonas Sonnenschein / »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«

Okoljski ekonomist

Intervju

Z nazadnjaškimi okoljskimi stališči bo vedno težje zmagati na volitvah

Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist