Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 51  |  Konzum

Restavracija La Violette, Žalec

Pri Violeti

  • ocena: 4 / 5

portal

portal
foto: Rudi Jazbec

 

Violete ne bo težko najti tam okoli avtobusne postaje v Žalcu, odprto pa ima od osmih zjutraj do desetih zvečer, ob petkih in sobotah celo do enajstih, ob ponedeljkih pa z Georgesom vonjata vijolice drugje. Telefon: 03 571 94 71.

Specialitete:

čebulna juha, gosja jetra in polži, oblečeni jagenjček, pljučna v srajčki, čokoladne sladice.

Vina:

z razlagami in priporočili opremljena vinska karta, izbor penin, nekaj Movie, reprezentančni vzorec Turčana iz Haloz, kaka francoska specialiteta. Žganjeljubi bodo dali na zob katerega od konjakov in se pred odhodom naparfumirali z likerjem iz vijolic.

Pri Violeti smo jedli vse od kraja za okoli 13.000 SIT na osebo.

Ata Ilovar gre včasih tudi na Mladino in prebrska svoj poštni predal, kjer se je nedolgo tega znašla tudi zloženka žalske restavracije La Violette, s pripisom, da gre, za razliko od ljubljanskega Erica, za francosko kuhinjo, ki ni prilagojena slovenskemu okusu. Ker nam pri Ericu niti ni padlo med zobe, da bi se udinjal domorodcem, ker je težko soditi že o domačih, kaj šele o francoskih občih potezah, in ker na celjskem koncu zaenkrat še nismo našli omembe vredne oštarije, La Violette ni dolgo čakala na preverbo. Kar fleten, morda za spoznanje premalo osvetljen kvartir, ki se je ugnezdil v pritličje nemogočih stolpičev okoli avtobusne postaje, lahko, izoliran od zunanjih dražljajev, pomiri čute tudi z izbrano, diskretno muziko, obenem pa ne notranja oprema ne vedenje Violete, ki s s srečno omoženim kuharjem Georgesom drži lokal, ne dajejo vtisa načičkanosti ali igre na statusne simbole jare gospode. Čeravno se je Ilovarjev trio pri Violeti počutil domače, z veseljem listal lepo jedrnat jedilni list in srebal uvodno Isteničevo penino, hladne predjedi niso presegle tistega, kar človek pričakuje v mestni restavraciji - ne prav ognjevitega pršuta, ne čisto sveže tune in ne ravno vrhunskega prekajenega lososa, pridevki, rukola, melone in okisani gozdni sadeži gor ali dol.

Vendar pa se je Georges zatem izkazal s simpatično bero juh, sladkasto čebulno ter pasirano zelenjavno in škampjo, kateri je do praga polnosti zasigurno pomagal kak ribji fond. Georges cmari in obliva z zmerno začesnano omako tudi polže in svojo linijo krona z na jajčno šnito položenimi in z rezinami manga oslajenimi gosjimi jetri, poleg katerih se je tako izkazal priporočeni nam polsladki chardonnay. Ker je buteljka Jean de Gue '03 bojda samevala na polici in ker je trio skupaj z večjim delom domovine že začelo prevevati decembrsko vzdušje, je žametni napoj opazno prispeval k uspehu mesovja, jagenjčka in pljučne, ki ju Georges ovija v srajčke ter skrbi za njih rožnato barvo in sok, medtem pa so suha račja prsa poniknila v ozadju. Če je nad črto vpisati še izbor čokolade za sladice, profiterole, ledeno in čokoladno torto, in čimprej pozabiti na parfumirani liker iz vijolic, bi rekli, da je La Violettte zastavila dovolj dopadljive smernice.

Odgovoriti mora le na nekaj kočljivih vprašanj: ali tukajšnja izbira izvensezonskega sočivja podpira njene recepte, ali obiskanost upravičuje strežbo tolikšnega števila buteljk na kozarec in ali ne bi bilo bolje, da Georges peče vsak dan svež kruh ali ga naroča drugje. O nič manj kočljivi primerjavi z Ericom pa kdaj drugič.