To, kako bo vrednota družine opredeljena v zakonodaji, je stvar vseh ljudi in ne
samo majhne - finančno, medijsko in politično privilegirane - skupine.

Kot tajnik Komisije Pravičnost in mir ste se dejavno udeležili kampanje proti družinskemu zakoniku. Se vam zdi prav, da ste za to izkoristili tudi institucijo in svoj duhovniški stan? Ljudem ste po pridigi omogočili in jim sugerirali, naj prispevajo podpis za referendum.

> Zavzemanje za vrednoto družine in pravico vsakega otroka do očeta in matere je sestavni del družbenega nauka cerkve in katoličanov. Če govorimo o vrednotah miru, pravičnosti, dostojanstva človeka in družine, je javno zavzemanje zanje sestavni del katoliškega družbenega delovanja, ki ga javnost tudi pričakuje. Spomnite se samo na kritike cerkve, ki naj bi, po mnenju nekaterih, morala še bolj javno in pogosteje kritizirati totalitarizme, ki so teptali človekove pravice. Cerkev je poklicana k tej drži, javnemu delovanju in zavzemanju za takšno družbo, kjer bodo omenjene vrednote ustrezno vključene v zakonodajo. V zvezi s spornim družinskim zakonikom smo se oglasili že leta 2009. Prav tako smo se udeleževali vseh sej odbora za delo, družino in socialne zadeve v državnem zboru. S sprejetim družinskim zakonikom se ne strinjamo, in to smo večkrat tudi javno izrazili. Kar zadeva zbiranje podpisov za referendum o spornem družinskem zakoniku, je šlo za delovanje, ki je v skladu s temeljnim poslanstvom cerkve. V Komisiji Pravičnost in mir smo z veseljem sprejeli informacijo, da se je na pobudo civilne iniciative odzvalo toliko državljank in državljanov. Prepričan sem, da je vrednota družine prepomembna, da bi o njej odločala samo majhna skupina, ki želi večini odrekati pravico do demokratičnega soodločanja. To, kako bo vrednota družine opredeljena v zakonodaji, je stvar vseh ljudi in ne samo majhne - finančno, medijsko in politično privilegirane - skupine. Zato pričakujemo, da bomo o družinskem zakoniku lahko vsi odločali na t. i. »družinskem referendumu«. Kot državljani Slovenije želimo katoličani sooblikovati vrednote te države. Versko prepričanje ne more imeti samo zasebne dimenzije, ampak nujno vključuje tudi javno. Vera namreč nagovarja človeka v polnosti vsakdanjega življenja, torej tudi v pravno-političnih vprašanjih.