Ubiti sla
Evropski politiki so bonitetnim agencijam dali moč, zdaj jo hočejo nazaj
Kako je mogoče, da Standard & Poor's, Moody's in Fitch, tri zasebne bonitetne agencije s sedežem v ZDA, odločajo, po kakšni ceni lahko dobijo države posojila, katera država bo bankrotirala, kakšna bo vrednost določene valute? Kako so lahko dobile takšno moč, zakaj in kako so jim jo politiki prepustili? Kako lahko politiki in evropski funkcionarji, ki so plačani za to, da zastopajo javni interes, znova dobijo nazaj besedo pri odločanju o usodi držav in valut? Ali jo sploh lahko dobijo nazaj? Če jo dobijo, jo bodo sploh sposobni izkoristiti? Ali jo sploh hočejo dobiti nazaj, glede na to, da svojih napak nikakor še niso pripravljeni priznati, ker jih zanimajo samo naslednje volitve? V tem pogledu evropski politiki in funkcionarji niso nič drugačni in boljši od zasebnikov, ki delujejo v lastnem interesu in jih obči interes ter družbena blaginja ne zanimata.