Lipa v smrtnem krču

Družba Lipa Sped iz Ljubljane se ukvarja s špedicijo. V hotelu AA Lipa lahko prespite. Podjetje Lipa Air se ukvarja s potniškim zračnim prometom. Balinarski klub Lipa (Bitnje) z balinanjem. V Beltincih domuje Nogometni klub Lipa. Imamo tudi Krajevno skupnost Lipa (Beltinci) pa Gasilsko društvo Lipa. In Kulturno društvo Lipa (Studeno). In Lipa šport. In kulturno-umetniško društvo Lipa (Vače). In Turistično društvo Lipa. In društvo Pikado Lipa. Diskont Lipa. Bistro Lipa. Prav tako imamo Razvojno društvo Lipa. In Šahovski klub Lipa (iz Globokega). Omenimo še Združenje Forum za zaščito pravic upokojencev Slovenije Lipa in pa L.I.P.A. Društvo za mednarodno povezavo prek umetnosti. Pozabiti pa ne smemo niti na Društvo zdravljenih alkoholikov Lipa iz Celja.

Seveda, lipa ima v Sloveniji posebno mesto. Po besedah etnologov je že od nekdaj simbol skupnosti. Naši pradedje naj bi se nekoč zbirali pod največjo lipo v vasi in pod visokim drevesom reševali spore ter sprejemali pomembne odločitve ali pa pod njo prirejali veselice. V zadnjih 20 letih pa smo dobili še en nov običaj: sajenje lip. Po podatkih vladnega urada za komuniciranje so prebivalci Slovenije po vsej državi slovesno posadili že več tisoč dreves. Samo zadnji mesec je vladni urad za informiranje, ob počastitvi 20. obletnice samostojnosti, skupaj s še nekaterimi drugimi ustanovami, organiziral množično sajenje dreves. Zasadili so jih okrog 270. Vladni urad je podobno akcijo organiziral še na Facebooku, kjer so »prijatelji« posadili 46 tisoč virtualnih lip, od katerih najvišja v višino meri več kot 500 metrov.

Ampak v resnici je med vsemi temi tisoč drevesi in 200 zavodi ali podjetji in društvi ter celo političnimi strankami ena sama lipa tista prava mati - Lipa. V mislih imamo seveda drevo, ki so ga slovenski politični veljaki na dan razglasitve neodvisnosti in državne suverenosti Republike Slovenije, 26. junija 1991, posadili na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Takrat je bila v središču pozornosti. Pevski zbor ji je v čast zapel Beethovnovo Odo radosti, nato pa jo je blagoslovil tedanji metropolit Alojzij Šuštar, skupaj z evangeličanskim pastorjem. V 20 letih lahko Lipa, če skupnost skrbi zanjo, zraste tudi do 20 metrov. A ta edina prava slovenska lipa se je v tem času razvila v zgolj nekaj metrov visoko drevo, ki že leta, vidno osušeno, niha med življenjem in smrtjo.

»Ker lipa raste v loncu, je njena rast neprimerljiva z lipami, ki rastejo na prostem,« so nam neprizadeto pojasnili v službi vlade za komuniciranje. Drevo, ta ključni simbol osamosvojitve, so namreč zasadili med betonske bloke, tako da ima na voljo le 25 kubičnih metrov zemlje. Miloš Bukovec, koordinator prve osamosvojitvene slovesnosti, je že pred leti izpostavil, da je to edini grenak spomin, ki ostaja. Iz službe za državne proslave pa so nam sporočili, da naj bi se z Mestno občino Ljubljana že dogovarjali o presaditvi lipe v park, »še posebej v luči načrtov preureditve Trga republike«. Morda se torej Lipi obeta lepša starost. Ali pa anonimna smrt?