Kdo naj izvaja lepotne operacije?

V Sloveniji se je v zadnjih letih po zgledu Hrvaške razširila razvada, da estetske posege in operacije poleg zdravnikov, ki imajo licenco iz plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, izvajajo tudi zdravniki drugih specializacij, od abdominalnih kirurgov, travmatologov, urologov, maksilofacialnih kirurgov do kirurgov za zadnje črevo. Posledica tega je vse več slabo izvedenih estetskih posegov, napake pa nato odpravljajo plastični kirurgi. »Reševanje zmazkov, kakršne včasih dobivamo v ambulanto, je veliko dražje kot osnovna operacija,« pravi plastični kirurg mag. Franc Planinšek. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato izdali zloženko, v kateri pacientom svetujejo, kako izbrati kirurga za estetske posege in operacije. Ta naj bi imel licenco iz plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Namen zloženke, ki je nastala po angleški predlogi, je preprečevanje čedalje večjega števila neustrezno in nestrokovno obravnavanih pacientov ter t. i. estetskega turizma. Vendar zloženka pri nekaterih kirurgih ni naletela na dober odziv. Tako je doc. dr. Boštjan Mlakar, specialist abdominalne kirurgije, ki estetske posege opravlja v zasebnem kirurškem centru Zdrav splet, v pismu predsedniku Združenja kirurgov Slovenije prim. Miranu Remsu zapisal, da je zloženka eden od poskusov »monopolizacije estetskih posegov in operacij, ki se v zadnjem času izvajajo s strani vrha plastičnih kirurgov«. Mlakar trdi, da se na ministrstvu za zdravje izvaja »lobiranje za spremembo zakonodaje, ki bi vsem zdravnikov, ki niso plastični kirurgi, prepovedala opravljanje estetskih posegov in operacij«, in da gre v ozadju »izključno za komercialni interes, pri katerem se ne izbira sredstev za diskreditacijo vseh kolegov kirurških in nekirurških strok, ki se ukvarjamo z estetskimi posegi in operacijami«.

Ali za izvajanje estetskih posegov res lahko zadošča že kratek tečaj?

V Sloveniji estetske posege načeloma lahko opravlja vsak zdravnik s specializacijo iz splošne kirurgije. A tako, kot ne bi dovolili, da nam srce operira premalo izkušen kirurg, ki na leto opravi le pet operacij na odprtem srcu, bi moralo biti jasno, da si dojk ne bomo povečali pri kirurgu, ki se je tega priučil na nekajdnevnem tečaju. »Plastični kirurgi smo izobraženi tako, da smo zaradi svojega poznavanja tkiv in vseh kirurških tehnik sposobni reševati vse zaplete, do katerih lahko pride pri estetskih operacijah. Tega se ni mogoče naučiti na nobeni delavnici nikjer na svetu. Izobraževanje je proces, ki zahteva čas, saj se lahko samo tako pridobi izkušnje,« opozarja plastični kirurg prof. dr. Zoran M. Arnež. »Slovenski plastični kirurgi ne moremo in ne smemo dovoliti relativizacijo stroke, saj tako razmišljanje zmanjšuje ugled plastične kirurgije in pomeni negativno reklamo dobrih metod in kirurških tehnik, ki slabo izbrane ali nepravilno izvedene vodijo do slabih rezultatov, nezadovoljstva bolnikov in poslabšanja kakovosti življenja,« pa se je na Mlakarjev protest v strokovni reviji ISIS odzval plastični kirurg prof. dr. Uroš Ahčan. Poudaril je tudi: »Zakon o zdravniški službi jasno določa, da sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo le na področju, za katero mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila licenco.«