Všečni in nevšečni logotipi

Pred dvema tednoma so v središču gorenjske prestolnice pompozno odprli nove prostore Mestne knjižnice Kranj. Dogodek je bil težko pričakovan, a pred slavjem so se določene zadeve zapletle. Prvi zaplet je bil povezan z razpravo o dodatnih sredstvih za prenovo, drugi pa z izbiro nove celostne grafične podobe knjižnice. O slednji smo na teh straneh že poročali. Strokovna komisija pod vodstvom oblikovalca Boštjana Botasa Kende je med 65 vlogami, ki so prispele na javni razpis za izdelavo novega logotipa, slikovnega znaka, črkovnega gradiva, dopisnega papirja, pisemskih ovojnic in članskih izkaznic, največ točk dodelila predlogu Davida Kladnika in Jake Neona iz oblikovalskega studia Pop-up. A knjižnica je njun predlog zavrnila.

Postopek razpisa, ki je bil vreden 19.000 evrov, k čemur je treba prišteti še DDV, je medtem zbudil pozornost kranjske občine, ki je ustanoviteljica knjižnice, in ta je primer vzela pod drobnogled. Čeprav nam je direktor knjižnice Viljem Leban zatrdil, da mu ni znano, »da bi bil izveden nadzor nad javnim natečajem«, so nam na občini povedali, da so po pregledu dokumentacije ugotovili »določena neskladja z določili zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in direktorja knjižnice pozvali, naj jih odpravi«. Izvedba javnega razpisa je bila torej problematična.

Kakšna so konkretna ugotovljena neskladja, nam na občini v teh dneh presenetljivo niso razkrili. Najverjetneje pa izvirajo iz samovolje, ki si jo je privoščila knjižnica. Ta je, čeprav ji je razpisno besedilo dopuščalo končno besedo, zmagovalni elaborat zavrnila brez tehtnih argumentov. Direktor knjižnice je med zaposlenimi, ki so laiki na področju oblikovanja, izvedel kratko anketo, in ker jim zmagovalni predlog ni bil všeč, so pač izbrali drugega, domnevno tistega, ki ga je favoriziral sam. Na pročelju knjižnice je tako danes logotip oblikovalke Špele Trobec, katere predlog se na razpisu sicer ni uvrstil med prve tri najbolje ocenjene. Kot pravi Leban, so na pročelje postavili le njen logotip, medtem ko preostalih elementov nove celostne grafične podobe knjižnice menda (še) niso izbrali.

Ker je bil javni razpis očitno le formalnost in ker je knjižnica strokovnjake po nepotrebnem obremenjevala z ocenjevanjem prispelih elaboratov, smo za mnenje o izbrani rešitvi povprašali vodjo strokovne komisije Botasa Kendo. Pravi, da je komisija naročniku posredovala kakovosten izbor iz nabora prispelih natečajnih elaboratov. Nihče od trojice najbolje ocenjenih sicer ni zbral vseh točk, zato so naročniku predlagali nadaljnje korake, a s tem, kaj je nazadnje storila občina in kako, niso bili seznanjeni. »Kakšna rešitev je bila potem izbrana in kako se je aplicirala na sam objekt, mi ni znano,« pravi Botas.

Kladnik in Neon medtem menita, da je logotip, ki so ga izbrali namesto njunega, sicer ljubek, poleg tega pa je tudi varen in precej generičen. Dodajata, da njuna rešitev morda res ni bila prelomna ali popolna, a očitno bi bil njun izstopajoč rdeče-roza-moder logotip na pročelju knjižnice res prehud »statement« za Kranj. »To je v bistvu tudi najin glavni očitek - na koncu se vedno odločijo za nekaj varnega in preverjenega, namesto za nekaj, kar bi lahko zares dodalo malce samosvoje identitete neki ustanovi ali podjetju.«