Rdeča luč za minarete

Na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu se je v imenu ženevske Fundacije za medsebojno spoznavanje (Fondation de l'Entreconnaissance) in treh muslimanskih skupnosti v Švici obrnil Hafid Quardiri. Zmotila ga je nova določba v švicarski ustavi, ki prepoveduje gradnjo mošej z minaretom. Quardiri namreč meni, da je amandma v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zato se je odločil, da bo tožil Švico.

Spomnimo: novembra 2009 so Švicarji pretresli svetovno javnost, ko so se na referendumu s 57 odstotki glasov odločili za prepoved gradnje minaretov. Takratna predreferendumska kampanja je razgalila sicer pregovorno miroljubno Švico, saj je razkrila, da je tudi to državico zajel val sodobne ksenofobne populistične miselnosti, ki je že prej pljusknil na Nizozemsko, Dansko, Švedsko in v Nemčijo. Vpletel se je celo francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je podprl izid referenduma in francoske muslimane, pa tudi pripadnike drugih veroizpovedi, pozval k »diskretnemu« prakticiranju religije.

Sodišče je sklenilo, da novi člen v švicarski ustavi ne žali verskega prepričanja.

Kampanja v Švici je bila po svoje kruta in je razkrila nizke strasti ljudi. Zagovorniki prepovedi gradnje minaretov so na plakatih prikazovali žensko, oblečeno v burko, v ozadju pa je bila naslikana švicarska zastava, s katere so švigali minareti v obliki raket. Pobudnici referenduma sta bili sicer skrajno desničarska Ljudska stranka (SVP) in Zvezna demokratična unija (UDC). Oskar Freysinger, poslanec UDC v švicarskem parlamentu, je takrat pojasnil: »Minareti niso nedolžne zgradbe. V zgodovini so jih uporabljali za označevanje ozemlja, za označevanje napredovanja islamskih zakonov v tujih državah. Muslimani pravijo, da so le dekorativni. Ne strinjam se. Če turški premier Erdogan pravi, da 'so minareti naši bajoneti', mi to nekaj pove. Njegovih bajonetov ne želim tukaj.«

Negativna kampanja je naredila svoje. V državi živi 400.000 muslimanov, večinoma priseljencev iz Jugoslavije, Albanije in Turčije. Imajo le štiri mošeje z minareti, saj v glavnem molijo v 150 molilnicah. Po novem pa naj torej ne bi več gradili mošej z minareti!

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da bi v kakšni evropski državi ljudstvo prepovedalo gradnjo minaretov, ki so sestavni del mošej. »Domačini« so se v Švici menda ustrašili namenov muslimanske skupnosti, da bi začela v državi uvajati vzporedni politični islam s šeriatskim pravom. Blodnje, ki pa so se »prijele« med volivci, čeprav so tudi krščanske skupnosti v državi opozarjale, da ni »sprejemljiva ne-enakopravna obravnava pravic verske manjšine«.

Člen o prepovedi gradnje minaretov je sedaj v švicarski ustavi. In ker se je Hafid Quardiri v svoji pritožbi Evropskemu sodišču za človekove pravice skliceval na kršitev religioznih svoboščin in diskriminacijo na osnovi religije, je sodišče odločilo, da novi člen v švicarski ustavi ne žali verskega prepričanja. In še, da nima praktičnih učinkov nanje. Po presoji sodišča namreč zaradi te ustavne določbe ni neposrednih in ne posrednih žrtev. Kar pa zadeva potencialne žrtve, so sodniki menili, da »zgolj možnost, da lahko pride do njih nekoč v daljni prihodnosti, ne zadostuje« za ugotovitev o žalitvi verskih prepričanj.