Manipulator / Kopičenje osebnih podatkov ...

... naj ne bi bilo sporno

Vanja Pirc
MLADINA, št. 16, 21. 4. 2008

Nekateri posamezniki, ki del zaslužka prejemajo prek sklenjenih avtorskih pogodb, so v zadnjem času nezadovoljni, ker menijo, da morajo ob sklenitvi pogodbe delodajalcu posredovati nepotrebno goro podatkov: ime in priimek, EMŠO, davčno številko, podatke o tem, ali so zaposleni, samozaposleni ali brezposelni ali pa imajo morda kak drug status.
Delodajalci pojasnjujejo, da vse te osebne podatke od njih zahteva zavod za zaposlovanje, res pa je, da ta prav te podatke o avtorjih največkrat že ima, če ne drugače, pa vsaj od avtorskih pogodb, ki so jih sklenili z istim ali drugimi delodajalci. Kritike letijo tudi na račun tega, da zavod od avtorjev zahteva tako davčno številko kot EMŠO, čeprav bi jih lahko identificirali že zgolj na podlagi davčne številke, ki jo državni organi potrebujejo zaradi izračunavanja napovedi za odmero dohodnine. Ali torej zavod po nepotrebnem kopiči osebne podatke in poleg tega zbira tudi tiste, ki jih pravzaprav ne potrebuje nujno?
Na sedežu republiškega zavoda za zaposlovanje pravijo, da sami pri obravnavi avtorskih pogodb le sledijo vsebini lani sprejetega pravilnika, kjer je med drugim urejeno, katere podatke jim morajo sporočati delodajalci in kako. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so pravilnik pripravili, pa trdijo, da so vsi ti podatki potrebni zato, da lahko identificirajo posamezne osebe in njihove zaposlitve. Tudi namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik v tem ne vidi nič spornega. Kot pravi, se lahko osebni podatki v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov obdelujejo le, če njihovo obdelavo določa zakon, in v tem primeru je to zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. »To pomeni, da je sporočanje osebnih podatkov na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela zavodu za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, saj je obdelava osebnih podatkov določena v zakonu.« Torej za zdaj veljajo pač pravila, da se za sklepanje avtorskih pogodb potrebuje tako davčna številka kot tudi EMŠO.
Koliko pa je to smiselno in kako sporno je to z vidika varovanja zasebnosti, pa je že drugo vprašanje.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Vanja Pirc
MLADINA, št. 16, 21. 4. 2008

Nekateri posamezniki, ki del zaslužka prejemajo prek sklenjenih avtorskih pogodb, so v zadnjem času nezadovoljni, ker menijo, da morajo ob sklenitvi pogodbe delodajalcu posredovati nepotrebno goro podatkov: ime in priimek, EMŠO, davčno številko, podatke o tem, ali so zaposleni, samozaposleni ali brezposelni ali pa imajo morda kak drug status.
Delodajalci pojasnjujejo, da vse te osebne podatke od njih zahteva zavod za zaposlovanje, res pa je, da ta prav te podatke o avtorjih največkrat že ima, če ne drugače, pa vsaj od avtorskih pogodb, ki so jih sklenili z istim ali drugimi delodajalci. Kritike letijo tudi na račun tega, da zavod od avtorjev zahteva tako davčno številko kot EMŠO, čeprav bi jih lahko identificirali že zgolj na podlagi davčne številke, ki jo državni organi potrebujejo zaradi izračunavanja napovedi za odmero dohodnine. Ali torej zavod po nepotrebnem kopiči osebne podatke in poleg tega zbira tudi tiste, ki jih pravzaprav ne potrebuje nujno?
Na sedežu republiškega zavoda za zaposlovanje pravijo, da sami pri obravnavi avtorskih pogodb le sledijo vsebini lani sprejetega pravilnika, kjer je med drugim urejeno, katere podatke jim morajo sporočati delodajalci in kako. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so pravilnik pripravili, pa trdijo, da so vsi ti podatki potrebni zato, da lahko identificirajo posamezne osebe in njihove zaposlitve. Tudi namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik v tem ne vidi nič spornega. Kot pravi, se lahko osebni podatki v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov obdelujejo le, če njihovo obdelavo določa zakon, in v tem primeru je to zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. »To pomeni, da je sporočanje osebnih podatkov na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela zavodu za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, saj je obdelava osebnih podatkov določena v zakonu.« Torej za zdaj veljajo pač pravila, da se za sklepanje avtorskih pogodb potrebuje tako davčna številka kot tudi EMŠO.
Koliko pa je to smiselno in kako sporno je to z vidika varovanja zasebnosti, pa je že drugo vprašanje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.