Knjige / Ursula K. Le Guin: Ples na robu sveta

Založba Apokalipsa, Ljubljana, 2007, 17,00 €

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2008

+ + + + +

Ursula K. Le Guin je ameriška pisateljica, ki je prvič zaslovela z Levo roko teme, s sci-fi romanom, ki je postal takojšnja klasika, kult in bestseller, vrgel pa ji je tudi Huga in Nebulo, najvišji priznanji za sci-fi literaturo. Sledili so novi sci-fiji, novi bestsellerji, novi kulti, novi Hugi in Nebule. V glavnem se je držala sci-fija, fantazijskih romanov, trivialnih, akademsko nepriznanih žanrov, toda nalašč - iz upora. V sci-fiju je svojo žensko pozicijo, svoj revolt, svoj protest, svoj prezir do podrejenosti in moške nadvlade, svoj feminizem izrazila precej lažje kot drugod, bodisi v družbi ali pa v resni, mainstreamski, akademsko priznani literaturi. Ali kot pravi v Plesu na robu sveta, briljantni kolekciji esejev: »Potrebovala sem leta, preden sem dojela, da nalašč pišem v preziranih, marginaliziranih žanrih, kakršni so znanstvena fantastika, fantazijska literatura, knjige za mlade bralce, prav zato, ker so bili izločeni iz kritiškega, akademskega, kanonskega nadzora in so dovoljevali umetniško svobodo.« In tudi potem je potrebovala še leta, da je zbrala pogum in javno oznanila, »da je izločitev teh žanrov iz 'književnosti' neupravičena, neopravičljiva in stvar politike, ne kakovosti.« Kot ženska, ki piše, je hotela biti vredna svoje pameti, ni pa hotela končati kot Sylvia Plath. Ursula K. Le Guin je Virginia Woolf sci-fi literature, kar potrjujejo tudi njeni eseji, v katerih lucidno, polemično, bojevito pripoveduje o tem, zakaj so v Ameriki izginila »središča sveta«, zakaj ima zgodovina Amerike tako kratko prvo poglavje, česa se odučimo na univerzi, zakaj se moški bojijo devic, zakaj bi morali romane brati na glas, kje in kako piše ženska, zakaj je imel James Joyce previsoko mnenje o svojem stranišču. »Ni bolj subverzivnega dejanja od pisanja iz ženskega doživljanja življenja z žensko presojo.«

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2008

+ + + + +

Ursula K. Le Guin je ameriška pisateljica, ki je prvič zaslovela z Levo roko teme, s sci-fi romanom, ki je postal takojšnja klasika, kult in bestseller, vrgel pa ji je tudi Huga in Nebulo, najvišji priznanji za sci-fi literaturo. Sledili so novi sci-fiji, novi bestsellerji, novi kulti, novi Hugi in Nebule. V glavnem se je držala sci-fija, fantazijskih romanov, trivialnih, akademsko nepriznanih žanrov, toda nalašč - iz upora. V sci-fiju je svojo žensko pozicijo, svoj revolt, svoj protest, svoj prezir do podrejenosti in moške nadvlade, svoj feminizem izrazila precej lažje kot drugod, bodisi v družbi ali pa v resni, mainstreamski, akademsko priznani literaturi. Ali kot pravi v Plesu na robu sveta, briljantni kolekciji esejev: »Potrebovala sem leta, preden sem dojela, da nalašč pišem v preziranih, marginaliziranih žanrih, kakršni so znanstvena fantastika, fantazijska literatura, knjige za mlade bralce, prav zato, ker so bili izločeni iz kritiškega, akademskega, kanonskega nadzora in so dovoljevali umetniško svobodo.« In tudi potem je potrebovala še leta, da je zbrala pogum in javno oznanila, »da je izločitev teh žanrov iz 'književnosti' neupravičena, neopravičljiva in stvar politike, ne kakovosti.« Kot ženska, ki piše, je hotela biti vredna svoje pameti, ni pa hotela končati kot Sylvia Plath. Ursula K. Le Guin je Virginia Woolf sci-fi literature, kar potrjujejo tudi njeni eseji, v katerih lucidno, polemično, bojevito pripoveduje o tem, zakaj so v Ameriki izginila »središča sveta«, zakaj ima zgodovina Amerike tako kratko prvo poglavje, česa se odučimo na univerzi, zakaj se moški bojijo devic, zakaj bi morali romane brati na glas, kje in kako piše ženska, zakaj je imel James Joyce previsoko mnenje o svojem stranišču. »Ni bolj subverzivnega dejanja od pisanja iz ženskega doživljanja življenja z žensko presojo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.