Lažna zaposlenost / Delovna mesta le na papirju

Evropska komisija se hvali, da so delodajalci v EU v zadnjih desetih letih odprli 25 milijonov novih delovnih mest, delavci pa ugotavljajo, da so vse slabše plačani, in so vse bolj nezadovoljni

Darja Kocbek, Bruselj
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008

Marjeta Cotman, ministrica za socialo in družino in premier Janez Janša na prvomajskem srečanju sindikalnih voditeljev Slovenije in Hrvaške

Marjeta Cotman, ministrica za socialo in družino in premier Janez Janša na prvomajskem srečanju sindikalnih voditeljev Slovenije in Hrvaške
© Matej Leskovšek

Številke bi težko bile boljše. V zadnjih desetih letih so delodajalci v EU odprli 25 milijonov novih delovnih mest, v zadnjih treh letih je novo zaposlitev dobilo 6,5 milijona prebivalcev EU, v prihodnjih treh letih se bo novega delovnega mesta veselilo še 5 milijonov Evropejcev! Tako pravi Evropska komisija. Vse te zaposlitve po njenih podatkih omogoča predvsem lizbonska strategija za rast in delovna mesta. Ampak navdušenja je hitro konec, ko morajo v Evropski komisiji odgovoriti na vprašanje, kje so ta delovna mesta in kakšna so. Kje so, torej? Kakšna so? Ja, to pa je težko ugotoviti, razmere so v državah članicah in po panogah različne, se izvijajo.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisarji in ministri za delo držav članic so zadnje mesece retoriko o milijonih novih delovnih mest »obogatili« še z ugotovitvami, da morajo biti delovna mesta tudi kakovostna. To je marca letos pred začetkom zasedanja voditeljev držav članic na zasedanju Evropskega sveta, ki ga je vodil, v vlogi predsedujočega Svetu EU poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ugotovil je, da delodajalci odpirajo vse več kakovostnih delovnih mest, kar se kaže v pomanjkanju kvalificiranega kadra, s katerim se spoprijema več držav članic, tudi Slovenija. Vprašanje pa je, ali so ta dela dovolj dobro plačana. Odgovor ni preprost, presojati je treba vsak primer posebej.

Tudi Ikea ni več do delavcev prijazno podjetje

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Darja Kocbek, Bruselj
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008

Marjeta Cotman, ministrica za socialo in družino in premier Janez Janša na prvomajskem srečanju sindikalnih voditeljev Slovenije in Hrvaške

Marjeta Cotman, ministrica za socialo in družino in premier Janez Janša na prvomajskem srečanju sindikalnih voditeljev Slovenije in Hrvaške
© Matej Leskovšek

Številke bi težko bile boljše. V zadnjih desetih letih so delodajalci v EU odprli 25 milijonov novih delovnih mest, v zadnjih treh letih je novo zaposlitev dobilo 6,5 milijona prebivalcev EU, v prihodnjih treh letih se bo novega delovnega mesta veselilo še 5 milijonov Evropejcev! Tako pravi Evropska komisija. Vse te zaposlitve po njenih podatkih omogoča predvsem lizbonska strategija za rast in delovna mesta. Ampak navdušenja je hitro konec, ko morajo v Evropski komisiji odgovoriti na vprašanje, kje so ta delovna mesta in kakšna so. Kje so, torej? Kakšna so? Ja, to pa je težko ugotoviti, razmere so v državah članicah in po panogah različne, se izvijajo.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisarji in ministri za delo držav članic so zadnje mesece retoriko o milijonih novih delovnih mest »obogatili« še z ugotovitvami, da morajo biti delovna mesta tudi kakovostna. To je marca letos pred začetkom zasedanja voditeljev držav članic na zasedanju Evropskega sveta, ki ga je vodil, v vlogi predsedujočega Svetu EU poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ugotovil je, da delodajalci odpirajo vse več kakovostnih delovnih mest, kar se kaže v pomanjkanju kvalificiranega kadra, s katerim se spoprijema več držav članic, tudi Slovenija. Vprašanje pa je, ali so ta dela dovolj dobro plačana. Odgovor ni preprost, presojati je treba vsak primer posebej.

Tudi Ikea ni več do delavcev prijazno podjetje

Da mladi najpozneje v šestih mesecih dobijo službo?

Več kot tretjina zaposlenih v Sloveniji dela v slabih razmerah

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Povezani članki

Lažna zaposlenost

Zaposlenost najbolj narašča med najnižje izobraženimi


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.