Provokator / Striptiz: Žiga X. Gombač, pisec ...
... o Jastrebovem letu, svoji knjigi za otroke
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008
© Borut Peterlin
Ko poleti jastreb
“Ko enkrat kot okamnel obstaneš v kamnitem objemu kraške divjine in komaj nekaj metrov nad teboj poleti beloglavi jastreb s svojimi ogromnimi perutmi, se, hočeš nočeš, moraš vprašati o svojem pomenu tukaj in sedaj. Misli poletijo skupaj z ujedo, ki mirno zaplava po zraku. Šum njenega leta se dopolnjuje z zvokom bitja srca. Gre za elementarno in spontano glasbo narave. Tukaj in sedaj. V takšnem trenutku ti ne preostane drugega kot se odpreti in poleteti. Zapreti oči in se prepustiti. Odcepiti razum in se vsaj za trenutek odtujiti samemu sebi. Pozabiti na čas, omejitve in nevidne spone, ki nas zaznamujejo iz dneva v dan. Mešanica vonja morja, oljk, borovcev in suhih trav deluje sozvočno in nekje tam se človek vnovič sreča s samim seboj. Iz oči v oči. Se nasmehne, si seže v roko ter se potreplja po rami. Odtujen, a domač in srečen. Prepričan pustiti sled na podlagi svojega bistva, ki ga je pravkar našel, samo zato, ker si je dovolil. Jastrebov let pa se nadaljuje in navdihuje. Za vse, ki še zmorejo užiti.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
Ko poleti jastreb
“Ko enkrat kot okamnel obstaneš v kamnitem objemu kraške divjine in komaj nekaj metrov nad teboj poleti beloglavi jastreb s svojimi ogromnimi perutmi, se, hočeš nočeš, moraš vprašati o svojem pomenu tukaj in sedaj. Misli poletijo skupaj z ujedo, ki mirno zaplava po zraku. Šum njenega leta se dopolnjuje z zvokom bitja srca. Gre za elementarno in spontano glasbo narave. Tukaj in sedaj. V takšnem trenutku ti ne preostane drugega kot se odpreti in poleteti. Zapreti oči in se prepustiti. Odcepiti razum in se vsaj za trenutek odtujiti samemu sebi. Pozabiti na čas, omejitve in nevidne spone, ki nas zaznamujejo iz dneva v dan. Mešanica vonja morja, oljk, borovcev in suhih trav deluje sozvočno in nekje tam se človek vnovič sreča s samim seboj. Iz oči v oči. Se nasmehne, si seže v roko ter se potreplja po rami. Odtujen, a domač in srečen. Prepričan pustiti sled na podlagi svojega bistva, ki ga je pravkar našel, samo zato, ker si je dovolil. Jastrebov let pa se nadaljuje in navdihuje. Za vse, ki še zmorejo užiti.”