Film / Mladinin dvd: Odvetnik terorja
Barbet Schroeder Jacques Verges
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008
Odvetnik terorja je doku o Jacquesu Vergèsu, razvpitem francoskem odvetniku, ki so ga nekoč vprašali, če bi na sodišču zagovarjal tudi Adolfa Hitlerja. Odvrnil je: »Zagovarjal bi celo Georgea Busha!« Zagovarjal je mnoge, ki si po mnenju ljudstva obrambe niso zaslužili, recimo nacističnega zločinca Klausa Barbieja, terorista »Carlosa«, Tariqa Aziza, člane frakcije »Kekal«, ki naj bi leta 1995 razstrelili pariški metro, pa upornike iz Tretjega sveta, afriške separatiste, radikalne komuniste, militantne muslimane, neonaciste, nemške teroriste, zanikovalce nacističnega Holokavsta in armenske ugrabitelje ter francoske intelektualce, ki so nasprotovali alžirski vojni, in člane alžirskega odporniškega gibanja, ki so se v petdesetih in šestdesetih borili proti francoski kolonialni okupaciji. In prav tu je ključ: Jacques Vergès je alergičen na kolonializem, imperializem in rasizem. Vse tiste »pošasti«, vse tiste kontroverzne, politične, težke, neubranljive, vnaprej izgubljene primere je izbiral zato, da bi lahko napadel državo, Francijo, kolonializem, imperializem - da bi lahko torej na dan potegnil vse vojne, rasne in kolonialistične zločine, ki jih je Francija zamolčala. Če so nacisti počeli to, kar so v Alžiriji in Indokini počeli Francozi, zakaj so potem nacisti krivi, Francozi pa ne? Če je Nemčija fasala Nürnberg, zakaj ga ni potem fasala tudi Francija? Vergès je zato vsako sojenje prelevil v Nürnberg - v pompozno, pikantno, aktivistično, »teroristično« sojenje Franciji, Zahodu, kolonializmu in imperializmu. Vergès ni toliko »odvetnik terorja« kot hudičev advokat - slaba vest zahodnih dvojnih standardov. Morala zahodne morale.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008
Odvetnik terorja je doku o Jacquesu Vergèsu, razvpitem francoskem odvetniku, ki so ga nekoč vprašali, če bi na sodišču zagovarjal tudi Adolfa Hitlerja. Odvrnil je: »Zagovarjal bi celo Georgea Busha!« Zagovarjal je mnoge, ki si po mnenju ljudstva obrambe niso zaslužili, recimo nacističnega zločinca Klausa Barbieja, terorista »Carlosa«, Tariqa Aziza, člane frakcije »Kekal«, ki naj bi leta 1995 razstrelili pariški metro, pa upornike iz Tretjega sveta, afriške separatiste, radikalne komuniste, militantne muslimane, neonaciste, nemške teroriste, zanikovalce nacističnega Holokavsta in armenske ugrabitelje ter francoske intelektualce, ki so nasprotovali alžirski vojni, in člane alžirskega odporniškega gibanja, ki so se v petdesetih in šestdesetih borili proti francoski kolonialni okupaciji. In prav tu je ključ: Jacques Vergès je alergičen na kolonializem, imperializem in rasizem. Vse tiste »pošasti«, vse tiste kontroverzne, politične, težke, neubranljive, vnaprej izgubljene primere je izbiral zato, da bi lahko napadel državo, Francijo, kolonializem, imperializem - da bi lahko torej na dan potegnil vse vojne, rasne in kolonialistične zločine, ki jih je Francija zamolčala. Če so nacisti počeli to, kar so v Alžiriji in Indokini počeli Francozi, zakaj so potem nacisti krivi, Francozi pa ne? Če je Nemčija fasala Nürnberg, zakaj ga ni potem fasala tudi Francija? Vergès je zato vsako sojenje prelevil v Nürnberg - v pompozno, pikantno, aktivistično, »teroristično« sojenje Franciji, Zahodu, kolonializmu in imperializmu. Vergès ni toliko »odvetnik terorja« kot hudičev advokat - slaba vest zahodnih dvojnih standardov. Morala zahodne morale.