Kampanja / En državni ali trinajst lokalnih?

Poslanci so sprejeli tako nejasen odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pokrajinah, da je Državna volilna komisija (DVK), preden je začela z delom, morala odločiti, za kakšen referendum sploh gre. Kaj se je zgodilo? Zaplet je nastal, ker odlok ni bil pravočasno objavljen na spletu in strokovna služba volilne komisije odloka ni dobila v vpogled v roku za vložitev amandmaja, zato ni imela vpliva na besedilo odloka. Razlog je bil seveda v hitenju, ker so poslanci lovili zadnji rok za razpis referenduma pred počitnicami in s tem pred jesenskimi volitvami. Posledica koalicijskega »bezljanja« pa sta svojevrsten formalnopravni zaplet in dilema, za kakšen referendum sploh gre. En vsedržavni, več lokalnih, en državni z več različnimi vprašanji ...
Zakaj je odgovor na to vprašanje sploh pomemben? Tako s finančnega kot tudi s povsem organizacijskega vidika. Ne glede na formalno podlago za sprejem odloka, ki naj bi bila v 27. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi, je nejasnost povzročil začetek druge točke odloka: »Posvetovalni referendum se opravi na območju cele države, na naslednjih referendumskih območjih ...« Gre torej za en državni referendum, kar s seboj prinese tudi glasovanje v tujini živečih slovenskih državljanov po pošti ter na diplomatskih in konzularnih predstavništvih, kot to predvideva zakon o volitvah v državni zbor? To vprašanje si je zastavila strokovna služba državne volilne komisije na čelu z glavnim tajnikom Markom Golobičem. Ker bi to pomenilo tudi izvedbo vseh po zakonu nujnih postopkov za izvedbo takšnega glasovanja v tujini z več kot 200 različnimi glasovnicami, je Golobič želel jasen odgovor volilne komisije: »Z naše strani ne gre za politiko, pač pa za operativo, čim prej je treba jasno povedati, kakšen referendum sploh izvajamo.« Po seji volilne komisije pa je povedal: »O tem vprašanju se ni razpravljalo, ampak se je avtomatično vzelo, da gre za državni referendum po posameznih območjih na lokalni ravni.« Gre torej za referendum, za katerega zakon o volitvah v državni zbor ne velja, glasovanje iz tujine po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ne bo mogoče, izseljenci lahko glasujejo le v Sloveniji.
Dodatnih stroškov in dela za določene državne organe ne bo, nespretnost in površnost koalicije je popravila državna volilna komisija - v kateri ima koalicija večino.