Predvolilno farbanje / Darilo iz proračuna

50 avgustovskih milijonov

Staš Zgonik
MLADINA, št. 22, 29. 5. 2008

Draginjski dodatek naj bi izplačali konec avgusta, že med volilno kampanjo. Po predvidevanjih naj bi zanj potrebovali od 35 do 50 milijonov evrov sredstev, razdelili pa bi jih približno 270 tisoč upokojencem. Višina dodatka naj bi bila odvisna od višine pokojnine, znašal naj bi od 150 do 80 evrov. Ali bodo sredstva prišla iz proračuna ali iz pokojninske blagajne in kakšen učinek bo to imelo na javne finance, za zdaj ni znano. Na finančnem ministrstvu pravijo, da strokovne službe preučujejo možnosti. Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve pa draginjski dodatek obravnavajo celo kot »eno izmed možnosti, ki jih preučujemo«.
V Desusovi poslanski skupini so prepričani, da bi morali sredstva zagotoviti naravnost iz proračuna. Kot pravi poslanec Vili Rezman, je draginjski dodatek enkratno izplačilo, socialni transfer, ki ne spada v pristojnost ZPIZ-a. Brane Kokot, ZPIZ-ov tiskovni predstavnik, je povedal, da bodo morala sredstva vsekakor priti iz proračuna, razen če se bodo močno povečali prihodki iz naslova pokojninskih prispevkov.
Kakor koli že, pred volitvami naj bi precej ljudi dobilo proračunsko darilo. Če namreč 270 tisoč upokojencem prištejemo še približno 150 tisoč javnih uslužbencev, ki bodo takrat dobili prvi obrok povišice v sklopu odprave plačnih nesorazmerij, bo vlada iz proračuna obdarovala skoraj četrtino volilnega telesa. In če za upokojenska darila vzamemo srednjo vrednost iz predvidenega razpona, torej na primer 42 milijonov evrov, plača javnega uslužbenca pa se bo avgusta povprečno zvišala za 57 evrov, bo torej predvolilno obdarovanje proračun skupaj stalo 50 milijonov evrov.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 22, 29. 5. 2008

Draginjski dodatek naj bi izplačali konec avgusta, že med volilno kampanjo. Po predvidevanjih naj bi zanj potrebovali od 35 do 50 milijonov evrov sredstev, razdelili pa bi jih približno 270 tisoč upokojencem. Višina dodatka naj bi bila odvisna od višine pokojnine, znašal naj bi od 150 do 80 evrov. Ali bodo sredstva prišla iz proračuna ali iz pokojninske blagajne in kakšen učinek bo to imelo na javne finance, za zdaj ni znano. Na finančnem ministrstvu pravijo, da strokovne službe preučujejo možnosti. Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve pa draginjski dodatek obravnavajo celo kot »eno izmed možnosti, ki jih preučujemo«.
V Desusovi poslanski skupini so prepričani, da bi morali sredstva zagotoviti naravnost iz proračuna. Kot pravi poslanec Vili Rezman, je draginjski dodatek enkratno izplačilo, socialni transfer, ki ne spada v pristojnost ZPIZ-a. Brane Kokot, ZPIZ-ov tiskovni predstavnik, je povedal, da bodo morala sredstva vsekakor priti iz proračuna, razen če se bodo močno povečali prihodki iz naslova pokojninskih prispevkov.
Kakor koli že, pred volitvami naj bi precej ljudi dobilo proračunsko darilo. Če namreč 270 tisoč upokojencem prištejemo še približno 150 tisoč javnih uslužbencev, ki bodo takrat dobili prvi obrok povišice v sklopu odprave plačnih nesorazmerij, bo vlada iz proračuna obdarovala skoraj četrtino volilnega telesa. In če za upokojenska darila vzamemo srednjo vrednost iz predvidenega razpona, torej na primer 42 milijonov evrov, plača javnega uslužbenca pa se bo avgusta povprečno zvišala za 57 evrov, bo torej predvolilno obdarovanje proračun skupaj stalo 50 milijonov evrov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Robert Golob / »Naša vlada je bila na pravi strani zgodovine«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nekdanjega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba označil za verjetno najbolj sovražnega evropskega voditelja

»Takšnih odločitev ustavnega sodišča ni bilo veliko«

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič poudarja, da dločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o interventnem zakonu, spada med veličastne, kakršnih v zgodovini delovanja ustavnega sodišča ni bilo veliko

Janša spet krivi levičarje

Predsednik vlade se je spravil tudi nad ustavno sodišče, ki po njegovem »brani škodjivo stanje, ki ga je povzročila levičarska politika«