Knjige / Pam Cook (urednica): Knjiga o filmu
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 23, 5. 6. 2008
+ + + + +
Knjiga o filmu je debela, dolga, široka in visoka. Ko pogledate kazalo, ki šteje okrog 8 strani velikega formata, imate občutek, da gledate seznam predavanj na kaki filmski akademiji. Zgodnji in predzvočni film, vzpon ameriške kinematografije, klasični studijski sistem, klasična hollywoodska pripoved, zvezdniški sistem, široko platno, kamere itd... avstralski film, britanski film, kitajski film, danski film, francoski film, nemški film, hindijski film, hongkonški film itd... akcijsko-pustolovski film, komedija, sodobni kriminalni film, film noir, eksploatacijski film, melodarama, muzikal, najstniški film, vestern itd... politika avtorjev, avtorska teorija, avtorska teorija in strukturalizem, avtorizem v 90. letih, feministična filmska teorija, queer teorija in novi queer film itd... postteorija, neoformalizem in kongnitivizem, gledanje filma, postmodernizem in film... in tako dalje in tako naprej. Knjigo o filmu, ki jo je uredila Pam Cook, dolgoletna profesorica na southamptonski univerzi, je spisalo okrog 70 britanskih in ameriških profesorjev filma, teoretikov in zgodovinarjev. Problem je seveda v tem, da take filmske akademije ni - ne da je ni pri nas, ampak je ni nikjer na svetu. Ni filmske akademije, na kateri bi lahko študentje v štirih letih izvedeli vse to, kar tu izvejo na 600 straneh. Knjiga o filmu ni klasična filmska zgodovina, ampak bolj kulikularni sklop filmskih študij, pa ne le zato, ker se je odnos do filmske zgodovine v zadnjih 25 letih - predvsem zaradi psihoanalize, strukturalizma, feminizma ipd. - drastično spremenil, ampak tudi zato, ker so nam video, dvd, filmski kanali in internet na lepem omogočili dostop do vseh filmov, novih, starih in nikoli videnih. Če so prej še nekateri živeli v iluziji, da imajo pregled nad celotno zgodovino filma, potem danes o tem ni več mogoče imeti niti iluzije.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 23, 5. 6. 2008
+ + + + +
Knjiga o filmu je debela, dolga, široka in visoka. Ko pogledate kazalo, ki šteje okrog 8 strani velikega formata, imate občutek, da gledate seznam predavanj na kaki filmski akademiji. Zgodnji in predzvočni film, vzpon ameriške kinematografije, klasični studijski sistem, klasična hollywoodska pripoved, zvezdniški sistem, široko platno, kamere itd... avstralski film, britanski film, kitajski film, danski film, francoski film, nemški film, hindijski film, hongkonški film itd... akcijsko-pustolovski film, komedija, sodobni kriminalni film, film noir, eksploatacijski film, melodarama, muzikal, najstniški film, vestern itd... politika avtorjev, avtorska teorija, avtorska teorija in strukturalizem, avtorizem v 90. letih, feministična filmska teorija, queer teorija in novi queer film itd... postteorija, neoformalizem in kongnitivizem, gledanje filma, postmodernizem in film... in tako dalje in tako naprej. Knjigo o filmu, ki jo je uredila Pam Cook, dolgoletna profesorica na southamptonski univerzi, je spisalo okrog 70 britanskih in ameriških profesorjev filma, teoretikov in zgodovinarjev. Problem je seveda v tem, da take filmske akademije ni - ne da je ni pri nas, ampak je ni nikjer na svetu. Ni filmske akademije, na kateri bi lahko študentje v štirih letih izvedeli vse to, kar tu izvejo na 600 straneh. Knjiga o filmu ni klasična filmska zgodovina, ampak bolj kulikularni sklop filmskih študij, pa ne le zato, ker se je odnos do filmske zgodovine v zadnjih 25 letih - predvsem zaradi psihoanalize, strukturalizma, feminizma ipd. - drastično spremenil, ampak tudi zato, ker so nam video, dvd, filmski kanali in internet na lepem omogočili dostop do vseh filmov, novih, starih in nikoli videnih. Če so prej še nekateri živeli v iluziji, da imajo pregled nad celotno zgodovino filma, potem danes o tem ni več mogoče imeti niti iluzije.